Mirko Juteršek se je rodil 31. avgusta 1932 v delavski družini v Podgorju pri Kamniku.
Po končani drugi svetovni vojni se je šolal na Gimnaziji v Kamniku in leta 1953 maturiral v generaciji prvih kamniških maturantov. Leta 1959 je na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine in za svoje diplomsko delo o ikonah v hrastoveljski cerkvi prejel tudi študensko Prešernovo nagrado. Leta 1962 je opravil bibliotekarski strokovni izpit z nalogo, ki je še danes nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje novejše likovne umetnosti na Slovenskem (Razstavni katalogi v Sloveniji od začetkov, 1900 do 1945). Za doktorsko disertacijo si je leta 1971 izbral temo o slikarju Matiji Jami in njegovem delu.
Strokovno se je med drugim izpopolnjeval v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost, kar je sprva kot docent docent in nato kot izredni profesor za vzhodnoevropsko umetnost na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete od leta 1968 do1989 tudi predaval.
V času službovanja na univerzi je bil član raznih ekonomsko socialnih komisij. Med drugim je bil dva mandata predsednik sveta za študentske domove, obštudijsko dejavnost ter študentske servise.
Kot strokovno angažiran umetnostni zgodovinar je v obdobju nastajanja Cankarjevega doma v Ljubljani ter mednarodnega grafičnega centra osem let deloval tudi kot predsednik odbora za likovno galerijsko dejavnost pri Kulturni skupnosti Ljubljane.
Od leta 1989 do upokojitve septembra 1996 je bil direktor Slovanske knjižnice v Ljubljani. Posebej se je zavzemal, da knjižnica dobi nove, ustreznejše prostore.
Juteršek se je vseskozi raziskovalno ukvarjal z umetnostno zgodovino, poglobljeno z 19. in 20. stoletjem, in svoja dognanja tudi objavljal v strokovnih publikacijah ter v dnevnem časopisju. Skoraj dvajset let je kot stalni zunanji sodelavec Radia Ljubljana za različne oddaje pripravljal prispevke kot likovni kritik o likovnih razstavah v Sloveniji.
Kot raziskovalec je bil tesno povezan z delovanjem številnih slovenskih muzejev in galerij.
Kot član predstavnikov Filozofske fakultet je pri Svetu za visoko šolstvo takratnega republiškega sekretariata (ministrstev še ni bilo!) glede na svoje nekdanje bibliotekarske izkušnje dosegel, da je bila, kljub nasprotovanju Fakultete za družbene vede, ustanovitev Oddelka za bibliotekarstvo dodeljena Filozofski fakulteti.
Po osamosvojitvi Slovenije je bil dve leti član odbora za podeljevanje Prešernovih nagrad, več let je sodeloval v komisijah za priznavanje statusa umetnika, za priznavanje izjemnih pokojnin itd.
Kot kamniški rojak ima posebne zasluge, ko je v sodelovanju s kamniškim Muzejem z uspelo predstavitvijo slikarja domačina Mihe Maleša pridobil umetnika, da je rojstnemu mestu podaril obsežno zbirko svojih dragocenih umetniških del in s tem spodbudil ustanovitev Maleševe galerije v Kamniku. Podobno vlogo pa je imel tudi pri ustanovitvi galerije Hermana Pečariča v Piranu. Bil je tudi med ustanovitelji Galerije naive v Trebnjem.
Poglobljeno je sodeloval pri nastajanju mnogih monografij o slovenskih likovnikih o Mihi Malešu, Miri Pregelj, Maksimu Gaspariju, Lojzetu Perku, Ivanu Napotniku in še nekaterih drugih. Med drugim je leta 2006 dal tudi pobudo za postavitev stalne razstave Zbirka ulitkov kamniškega rojaka profesorja Milana Trbižana na Naravoslovno tehnični fakulteti v Ljubljani.
Mirko Juteršek je bil več kot 35 let stalni sodni izvedenec in cenilec za področje likovne umetnosti. Zanimivo, da ga je za to zahtevno nalogo takrat predlagal naš kamniški rojak (in od leta 1990 tudi kamniški častni občan) akademik dr. Emilijan Cevc.
Tudi po upokojitvi je bil še vedno nadvse dejaven in je vse do smrti poučeval umetnostno zgodovino na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, preučeval sodobno umetnost in se ukvarjal z likovno kritiko.
Za njegov prispevek k razvoju likovne galerijske dejavnosti v Kamniku in v Sloveniji je leta 2007 Občinski svet Občine Kamnik podelil Mirku Juteršku naziv častni občan občine Kamnik.
Prof. dr. Mirko Juteršek je umrl 7. februarja 2011.
