KamAvt

“Vstopite v moj krilati živalski vrt”

Le malo je ljudi, ki doma ne bi imeli kakšnega hišnega ljubljenčka, pa naj si bo to kanarček, mucek ali kužek, morda ribica, hrček ali kača, danes nič posebnega ne predstavlja niti konj. Temu je rad pritrdil naš sogovornik, velik ljubitelj živali, a kaj hitro nadaljeval, da smo lahko prepričani, da med lastniki domačih živali zagotovo ni veliko takšnih, ki bi imeli 37 različnih vrst malih živali in da je še manj takšnih, ki svoj dom in dvorišče delijo s pticami, kunci, golobi, morskimi prašički in okrasno ter vodno perutnino. Vse to so dobri in zvesti prijatelji šmarskega absolventa zoologije, ki je verjetno edini Kamničan s kokinami, transilvansko kokošjo in v letu 2000 osvojenim prvim mestom za prvaka pasme pri ožganih kuncih ter zagotovo edini Slovenec, ki lahko reče, da je prvi v našo državo uvozil nemške pritlikave race call duck, da ima mesto v njegovi pestri ptičji druščini exchequer leghorn in da je kanadskega divjega purana dobil skoraj od slovenskega veleposlanika v Kanadi.
V pogovor smo se zapletli z Andrejem Grašičem, ki nam je odstrl pogled v za večino slabo oz. nepoznan kotiček »krilatega sveta«.

Področje ptic, golobov in perutnine večini Slovencev ni ravno najbolj poznano. Še manj je takih, ki bi se s tem ljubiteljsko ukvarjali. Kako in kdaj si se ti navdušil nad temi živalmi?
Že od malih nog pomnim, da so okrog naše hiše letale in hodile pernate živali. Z njimi so se ukvarjali in me za njih navdušili stari starši. Kmalu so mi prirasle k srcu in danes z izrednim veseljem in ljubeznijo nadaljujem oz. stopam po poti mojega deda in babice. Trenutno imam doma 37 različnih vrst malih pasemskih živali, s katerimi se ukvarjam zgolj ljubiteljsko. To mi vzame precej prostega časa, a zaenkrat mi urnik in status študenta to še omogoča.

Verjetno je bilo to tvoje veliko zanimanje in ljubezen do perjadi in živali nasploh razlog, da si se po opravljeni maturi vpisal na študij zoologije? Pa ti je študij prinesel pričakovano?
Ja, res je. Vse v zvezi z živalmi me zanima, že iz ranih otroških let sem vedel, da bom študiral v tej smeri. V zadnjem letniku gimnazije sem se tako odločal le med veterino in zoologijo ter na koncu pristal na ljubljanski Biotehnični fakulteti. Študij mi je ves čas nudil veliko koristnih informacij za delo s perutnino (in ostalimi živalmi) ter mi dal odlične iztočnice za nadaljnje, tako teoretično, kot praktično, samostojno delo. Med študijem sem se večkrat odpravil na študijske prakse v tujino, kjer sem svoje znanje še izpopolnil, razširil. Po zaključku fakultete pa nameravam pot nadaljevati v tujini, saj v Sloveniji možnosti za zaposlitev, predvsem tako, kot bi si jo želel, žal ni.

O pticah si se učil od starih staršev, prebiral si knjige, članke, znanje izpopolnil na fakulteti… Kako še pridobivaš znanje?
Sem najmlajši član Društva gojiteljev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš, ki je bilo ustanovljeno leta 1963 in ima svoj sedež v Komendi. V okviru društva, v katerem sodeluje 15 aktivnih članov in nam na žalost primanjkuje mladih, se udeležujem strokovnih ekskurzij, izobraževanj, predavanj o veterinarskih pregledih, cepljenjih, boleznih…, pripravljamo in sodelujemo pa tudi na nacionalnih in mednarodnih razstavah. Sam sem razstavljati začel leta 1997 in do sedaj najvišje posegel z dosežkom prvaka pasme pri ožganih kuncih in angleški pasmi race call duck. So pa razstave v naši državi redke, slabo zastopane s strani razstavljalcev in še slabše obiskane. Povsem drugače je v tujini, predvsem v Nemčiji, Avstriji in v balkanskih dražavah, kjer si pride ogledat razstave več tisoč obiskovalcev. Vsako takšno druženje z lastniki perjadi mi prinese novo, še kako potrebno in željeno znanje.

Nam lahko predstaviš nekaj svojih ptic, na katere si še posebej ponosen oz. imajo prav posebno zgodbo?

Nemške pritlikave race – call duck
Race call duck sem uvozil v Slovenijo prvi in se moral za to izredno potruditi. Ob 5. uri zjutraj smo vsaj dve uri pri – 15°C stali v vrsti na sejmu v Wasserburgu v Nemčiji in bili presrečni, če smo jih sploh dobili. V Sloveniji niti ob 5. uri popoldan in v lepem, toplem vremenu ne bi doživel kaj takega. Zdaj bo že 10 let moje vzreje teh rac, s katerimi sem na razstavah dosegel več lepih rezultatov.

Kanadski divji puran
Trije kanadski divji purani so kot jajca priromala preko slovenskega veleposlanika iz Kanade do prijatelja, ki jih je izvalil in vzredil. Zaradi pomanjkanja časa in ker je preživel le samec, se je odločil, da se poslovi še od njega. Ravno v tem času sem mu pomagal na kmetiji in v njegovo ter predvsem moje veselje negotove oz. temne prihodnosti rešil zadnjega izmed puranov.

Kitajska svilnata kokoš
To povsem belo redko vrsto kokoši, ki ima 5 prstov, črno kožo in puh namesto perja,  je za rojstni dan dobil znanec. Ker je ni mogel obdržati, sem jo v svoj dom navdušeno sprejel jaz.

Leghorn exchequer
Ko sem se odpravil na študijsko prakso na Irsko sem s seboj odnesel avtohtono slovensko pasmo kokoši – štajersko kokoš, domov pa v zameno prinesel jajce leghorn exchequer-ja. Zaenkrat sem še edini v Sloveniji, ki ima to vrsto perutnine.

Angleški golšar
Najvišjega goloba na svetu (siva barva je redkejša, črnih je precej več) sem dobil od starejšega možaka, ki se je prenehal ukvarjati z golobarjenjem. Velik problem v Sloveniji je, da starejši opuščajo svojo dejavnost, zanimanja mladih pa ni.

Pav
Najboljšega vremenoslovca, ki dež naznani z glasnim oglašanjem, sem rešil pred zakolom. Ta pernati lepotec mi zato še posebej veliko pomeni.

Slovenski beloglavček
Gre za edino priznano avtohtono  slovensko pasmo golobov. Trenutno sodelujem z rejci, ki se trudijo s križanjem različnih pasemskih golobov, med njimi je tudi slovenski beloglavček, na nek način obuditi pasmo goloba, ki je izumrla po 2. svetovni vojni, t.i. slovenski golšar.

Diamantni fazan
Prav posebno mesto v moji »zbirki« ima diamantni fazan, ki ga je izvalila in nato kot piščančka vzgojila navadna kokoš. Zaradi tega je sicer izgubil svoj prvinski divji nagon, ni pa izgubil prekrasnega mavričnega lesketa na soncu.

Pegatka
Pri afriških kokoših, ki ne brskajo po tleh in so zato priljubljene pri hišah z urejenimi vrtovi in ki z dvorišč z namenom branjenja perutnine preganjajo ujede,  trenutno preučujem njihovo produktivnost.