Po sledeh kamniških razglednic
Čeprav še nisem pretirano v letih, mi je v roke prišla 10. ševilka (oktober) revije Vzajemnost. Se zgodi. V njej je v rubriki Odstrte podobe objavljen zanimiv prispevek Borisa Dolničarja z naslovom Značilne kamniške mestne zgradbe naj ostanejo, ki je nastal ob pogovoru z Nikolajem Sadnikarjem. Sledi krajši povzetek.
O razglednici Kamnik – Šutna
Fotografijo za razglednico Šutne (der Schutt; grušč, drobir) je leta 1907 posnel Josip Nikolaj Sadnikar, ki se je nad fotografiranjem navdušil že v času študija na Dunaju (1882-1886). S tem se uvršča med prve slovenske amaterske fotografe oz. skupaj z Janezom Puharjem in Benediktom Ledgetporerjem med tiste tri fotografe, ki so s svojimi izdelki zaznamovali 2. polovico 19. in začetek 20. stoletja v Kamniku. Stekleno ploščo oz. negativ s posnekom Šutne je Sadnikar odstopil založniku razglednice Francu Aparniku. Slednjega je prav sam navdušil za fotografiranje in mu podaril svoj prvi fotografski aparat (za opravljeno diplomo mu ga je kupil oče Valentin Sadnikar). Aparnik je leta 1895 začel s svobodno fotografsko obrtjo in v obdobju do 1. svetovne vojne, ko je bil Kamnik poleg Bleda z lepo urejenim klimatskim zdraviliščem in kopališčem na sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice priljubljen letoviški kraj v avstroogrski monarhiji, izdelel in založil največ razglednic. Med drugim tudi objavljeni.
Razglednica Kamnik - Šutna je bila leta 1918 odposlana upokojenemu trnovskemu župniku Ivanu Vrhovniku v Ljubljano
V pritličnih prostorih prve hiše na desni strani je imel svojo trgovino z noži, škarjami in podobnimi izdelki nožar Johan Košir. V prvem nadsropju je stanoval J.N. Sadnikar, ki je nato leta 1916 odkupil celotno zgradbo. Pred hišo stoji eden od treh kamiških kočijažev Janez Repanšek – Glažarjev. V sosednji hiši je bil mizar Moljk, ki ga je nasledil mizar Weibl. Zapornica pred to zgradbo je bila mitnica, kjer so morali kmetje in trgovci s svojimi vozovi ustaviti, da so plačali takso, nakar so lahko nadaljevali pot na mestno tržnico. V ozadju je ločeno stoječ zvonik baročne župnijske cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja, ki jo je na svoje stroške in po načrtih ljubljanskega stavbenika Gregorja Mačka leta 1734 postavil Leopold Maksimilijan pl. Rasp.
Na levi strani je v ospredju Lapova Pepca, stoječa pred vhodom v vrtnarijo. Na vogalu svoje hiše je naslonjen občinski tajnik Josip Stele, ki je bil dolgoletni gospodar Narodne čitalnice. V nadaljevanju je bila v rumeni stavbi mežnarija, v beli je bil kamniški urar Josip Janko, vmes obtnik Tajč, oba niza strnjenih hiš pa zaključuje obris Žalskega hriba.
Razglednica Glavni trg
Na razglednici lahko med drugim vidimo rojstno hišo znamenite operne pevke, sopranistke Valerije Heybal (zgradba s platnenima ponjavama na levi), tiskarno (bela zgradba) Antona Slatnarja, ki je stiskal večino kamniških razglednic in rojstno hišo (rumenkasta zgradba) vhunske slovenske igralke, režiserke Marije Eppich – Marije Vere.
Razglednica Glavi trg je bila natisnjena leta 1909 in bila odposlana Meliti Pivec v Zwettendorfu pri Marburgu na Nemškem