V letih od 1979, ko se je Vida Uršič pričela ukvarjati s kolesarstvom, do leta 1996, ko je sklenila svojo ‘profesionalno’ kolesarsko pot (tj. kolesarjenje v kategoriji »ELITE« – UNION CYCLISTE INTERNATIONALE – Mednarodni kolesarski zvezi) je bila 9-krat državna prvakinja v cestni preizkušnji, 3-krat državna prvakinja v kronometru ekipno, 9-krat državna prvakinja v kronometru posamezno in 6-krat državna prvakinja v gorski cestni kolesarski preizkušnji. Skupno je bila Vida Uršič 27-krat v kategoriji »ELITE« državna prvakinja. Kot kategorizirana športnica zveznega razreda je bila večkrat tudi državna podprvakinja oz. je osvojila 3. mesto. Pri tem je potrebno opozoriti, da je slovensko državno prvenstvo nekaj let predstavljalo tudi jugoslovansko državno prvenstvo.
32-krat se je Vida Uršič udeležila prestižnih mednarodnih etapnih dirk ELITE z UCI licenco. Tudi cestnih preizkušenj in kronometrov, ter se vedno uvrstila najmanj v zgornjo tretjino uvrščenih tekmovalk.
Vida Uršič je tekmovala po Sloveniji in celotni takratni Jugoslaviji, v Franciji, Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, Češkoslovaškem, v Italiji. Pri tem je potrebno poudariti, da se je Vida Uršič na evropskih tleh borila v izredno močni ženski konkurenci in da je bila kolesarka, ki je kolesarila poleg svoje redne službe, njene konkurentke (Italijanke, Francozinje, Nemke, Američanke, Rusinje, Avstralke, Švicarke), tiste, ki so jo kdaj premagale, pa so bile skoraj vse profesionalne kolesarke. Poleg tega je Vida Uršič v kategoriji ELITE tekmovala v času, ko je bila organiziranost ženskega kolesarstva v Sloveniji izredno slaba, ne le na društvenem nivoju, temveč deloma tudi na državnem. Njen velik talent, izredna kvaliteta in občudovanja vreden športni karakter sta jo ne glede na to umeščala med najboljše kolesarke sveta.
3–krat se je Vida Uršič udeležila etapne cestne preizkušnje Giro d’Italija (z UCI licenco), ki predstavlja drugo največjo dirko na svetu.
Bila je ena izmed dveh Slovenk, ki ji je Beograd, še v času, ko smo bili del skupne države Jugoslavije, dal potrditev za udeležbo na svetovnem prvenstvu. To je bilo največje priznanje, ki ga je Vida Uršič lahko prejela. Žal ji je takrat poškodba preprečila udeležbo na tekmovanju.
Vida Uršič na startu
Vidini rezultati so bili blizu celo moškim časom. Še vedno velja za nosilko slovenskega ženskega rekorda v najvišji doseženi povprečni hitrosti na kronometru. Na njenem zadnjem kronometru za državno prvenstvo v kategoriji ELITE, v oktobru 1994 na Kozjem je bila s 44,6 km/h takrat le za 2 km/h počasnejša od moškega rekorda profesionalnega tekmovalca Roberta Pintariča.
Profesionalno kolesarsko pot je Vida sklenila pri 42 letih. Pri tem je potrebno poudariti, da je bila Vida Uršič ena izmed štirih kolesark na svetu, ki so jim, zaradi dobrih rezultatov, dovolili tekmovati v kategoriji ELITE še po 40 letu starosti (za ELITE sicer velja starostna omejitev 39 let). Od leta 1997 Vida Uršič tekmuje v rekreacijskem kolesarjenju. Tako je bila od leta 1997 do 2011 10-krat državna prvakinja v cestni preizkušnji, 13-krat državna prvakinja v kronometru in 5-krat državna prvakinja v gorski cestni kolesarski preizkušnji. Skupaj je osvojila 28 naslovov veteranske državne prvakinje. Tudi v nizu tekmovanj ene sezone za Pokal Slovenije je v skupnem seštevku posegala po najvišjih mestih; v veteranski konkurenci je večkrat osvojila Pokal Slovenije. To pomeni, da je njenih posamičnih kolesarskih zmag in drugih vidnih uvrstitev zelo veliko. Tudi kot veteranka Vida Uršič še tekmuje v tujini, v kategoriji UDACE (UNIONE DEGLI AMATORI CICLISIMO EUROPEO) in UCI.
Vida drvi proti cilju - k naslovu svetovne veteranske prvakinje naproti
16-krat je bila Vida Uršič zmagovalka etapnih dirk na veteranskem kolesarskem prvenstvu po UCI v Deutschlandsbergu. V Deutschlandsbergu ima absolutno največ zmag med ženskami na svetu, in sicer je teh do sedaj dosegla 33. To pomeni absolutno uvrstitev med ženskimi in moškimi tekmovalci do leta 2011, kjer je Vida Uršič dosegla 3. mesto in 1. mesto med ženskami, kar navaja bilten Ewige Bestenlisten der Welttradsport Woche, isti bilten pa enako za leto 2005 navaja doseženih 20-krat prvih mest Vide Uršič (v letu 2011 pa 33), kar je pomenilo za leto 2005 10. mesto med ženskimi in moškimi tekmovalci – absolutno. Iz omenjenega je razviden drastičen napredek Vide Uršič v samo šestih letih.
Vida Uršič je 4-kratna svetovna veteranska prvakinja v cestni preizkušnji in 2-kratna evropska podprvakinja, 25-krat pa je skupno stala na zmagovalnih stopnicah na veteranskih svetovnih prvenstvih; vse te naslove je osvojila v St. Johannu v Avstriji. Potrebno je vedeti, da se v Duetschlandsbergu in v St. Johannu srečujejo nekdanje najboljše ELITE tekmovalke s celega sveta, ki zaradi starostne meje sedaj tekmujejo kot veteranke.
Vida Uršič na zmagovalnih stopničkah v St. Johannu v Avstriji (2011)
Vida Uršič je izreden kolesarski talent, poleg tega pa jo krasijo tudi lastnosti, kot so vztrajnost, požrtvovalnost, neizmerna volja, moč in trud. Na kolesu je bila 31 let skorajda vsak dan, več ur in v vseh vremenskih razmerah, vikende in dopust je preživela na dirkah, letno je prekolesarila 15.000 do 17.000 km. Tudi kot veteranka je še vedno izredno aktivna, prekolesari pribl. 10.000 km na leto. Pri tem je potrebno poudariti, da kot kolesarka amaterka, kjer sta samo dve starostni kategoriji (za razliko od moških, kjer jih je devet) v ženskem slovenskem veteranskem kolesarstvu, še vedno premaguje kar deset ter celo petnajst let mlajše sotekmovalke.
V letu 1984 je Vida Uršič zmagala v Triatlonu jeklenih (veslanje, tek, kolo) in s tem pokazala, da je vsestranska športnica. Kljub povabilom v svet triatlona, se je odločila ostati zvesta svojemu kolesu.
Vidi Uršič, večkratni in tudi aktualni državni prvakinji, je bila v letu 2008 podeljena plaketa Kolesarske zveze Slovenije za najboljšo rekreativko.
Številna odličja Vide Uršič
O njej kot Bistriščanki, Kamničanki in Slovenki so pisali in pišejo domači in tuji slovenski športni in splošni mediji. Vida Uršič je v slovenskem kolesarstvu dosegla vse, kar je lahko dosegla ženska in v marsičem primerjalno presegla rezultate moških tekmovalcev. Za vedno je zaznamovala kamniško, slovensko, evropsko in svetovno sredino kolesarstva.