Tebi, Niko
10/03/2011
.
.
.
.
.
.
.
.
Tebi, Niko!
“Vse boste pozidali,”
star mlinar je djal.
“Kaj boste pa jedli?”
je nadaljeval …
“Kaj se pa vi sekirate,”
odgovor mlad žerjav mu je dal.
“Ja, kaj pa vi, vaši otroci?”
se starec ni dal.
V solzah topil perovski sine
je žalost, zginule njive, perovske travine …
Mlinar zmlel zadnjo je rž.
Utopil se je on in zanj perovska srž.
"Bojevnik" v KS Perovo, ki se ne preda civilizaciji; foto: Matevž Skamen
Tu, kjer klijejo moje korenine,
tu, kjer pošast sega v višine,
mati, moja mati pobirali so krompir,
mati služili so za življenjski vir!
Vse izginja, izgine
vremenoslovec Storžič mine.
Tu ščepec rjavine, tam peščica trav,
iz betonske sivine,
zeva le še oguljen naravni pav.
“Je zaščitena vrsta zdaj perovski pav?”
“Ne, Mlinar, ni”.
Siva slutnja,
oranžna ograja, nova luknja …
"Bojevnik" v KS Perovo, ki se ne preda civilizaciji; foto: Matevž Skamen
Comments Off on Tebi, Niko