Iz mojega kraja

Danes mineva 80 let odkar se je na Grošanovi kmetiji na Perovem rodil France Lombergar Lombi, diplomirani inženir agronomije, sadjar, drevesničar, »misijonar« sadjarskega znanja.

Življenjska pot ga je s Perovega vodila najprej na šolanje v Ljubljano, nato pa za stalno v Maribor.

Z dušo in telesom ter vso neskončno vnemo se je zapisal svoji stroki in se v njej bogato razdajal. V zahvalo za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja, med njimi najvišje – medaljo “očeta umne sadjereje” Franca Pirca.

Sadjarji širom po Sloveniji, v zamejstvu in po Evropi, so Franceta Lombergarja izredno cenili. Prebivalci KS Perovo in Kamničani nasploh pa ga kljub njegovi veličini ne oz. premalo poznamo.

Naj današnje prebrane besede zato, podobno kot zamisli in rešitve Franceta Lombergarja, ki so in bodo (še dolgo) dajale sad, od sedaj naprej za vedno zvenijo v našem spominu.

Uvertura ali preden Franceta Lombergarja v pisni obliki bolje spoznamo, prisluhnimo prvim besedam, ki jih je v spomin na Franceta Lombergarja Lombija povedal prof. Janez Majcenovič.

Perovljan o Perovljanu in o Perovem   

France Lombergar – sadjar, drevesničar, »misijonar« sadjarskega znanja

France Lombergar se je rodil 9. novembra 1928 na Perovem v Kamniku kot drugi otrok kmeta Franca Lombergarja in Marije roj. Zadrgal.

France Lombergar s staršema, Francetom in Marijo, mlajšim bratom Stanetom in deklo (skrajno desno) pred svojo rojstno hišo – Grošanovo kmetijo

S Perovega v Maribor
Otroštvo je France Lombergar preživel na domači kmetiji na Perovem, osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo pa v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na ljubljanski Fakulteti za agronomijo, na oddelku za sadjarstvo in vinogradništvo. Že med študijem, ko je opravljal daljši obvezni praksi na Kmetijskem gospodarstvu v Gornji Radgoni in leta 1952 na posestvu Srednje kmetijske šole v Mariboru, ga je pot zanesla na Štajersko. Po končanem šolanju leta 1953 se je kot diplomirani inženir agronomije za stalno preselil v Maribor, kjer si je po poroki z Metko roj. Skušek ustvaril družino. Rodila sta se mu dva sinova, Janez in Aleš.

France Lombergar s sovrstniki na Perovem, pri Kovačevem znamenju, ki je stal približno pri “Mlinarjevi hiši” s pogledom preko polj (danes tu nizki stanovanjski bloki Kovinarske ceste in Kajuhove poti) vse do Zapric

Nadaljujmo s še nekaj spomini, ki jih je o svojem prijatelju iz otroštva povedal prof. Majcenovič

Od šole, vojske do “nove” sorte jabolka, ki raste le na Perovem, v Majcenovičevem sadovnjaku – “Zgodnji Lombi”

s prijatelji, Perovljani in Kamničani

Ko se sprehodiš po starem Perovem oz. današnji Kovinarski cesti in poskusiš z vprašanjem Perovljanom, če se morda spomnijo Franceta Lombergarja, te najprej začudeno pogledajo, nato pa odgovorijo: »Grošanovega Franceta?! Ja, seveda!…« Povsem naključno srečanje z go. Heleno Stele, po domače Mlinarjevo, ki bo v prihodnjih dneh o svojem prijatelju iz otroških dni povedala še več. Zagotovo se ji bo z izpovedjo spominov za našo spletno stran pridružil še kdo.

France Lombergar se je večkrat vračal domov. Ko je prišel na Perovo, je bil to, ne le za domače, temveč za celo vas pravi praznik. Praznična oblačila, praznične jedi, praznično vedenje… Seveda, so se ob takih priložnostih tudi slikali.

Pred “Habjanovo” hišo (Galjotovo, ki je danes ni več) in na Starem gradu

Hodil je tudi v kamniške planine, hribe…

več slik iz Kamnika in s Perovega s klikom na naprej

Službena pot
V Mariboru se je France Lombergar leta 1953 zaposlil na Inštitutu za sadjarstvo pri uglednem sadjarskem strokovnjaku profesorju Josipu Priolu in deloval v njegovih poskusnih nasadih. S sodelovanjem pri križanju novih sort jabolk, si je med študentski kolegi, po slovitem stvaritelju novih križancev, že takrat prislužil vzdevek »Mičurin s Perovega«. Oprijelo pa se ga je tudi ime Lombi, ki ga je med kolegi in prijatelji obdržal vse svoje življenje. Leta 1957 je nadaljeval sadjarsko pot pri Kmetijski proizvodni poslovni zvezi v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je zasnoval naše prve sadne plantaže. Kot priznanega strokovnjaka so ga že leta 1959 povabili za predavatelja in inštruktorja na Srednjo kmetijsko šolo ter leto dni kasneje na novoustanovljeno Višjo agronomsko šolo v Mariboru. Od leta 1962 do 1965 je deloval na mariborskem Agrokombinatu, odkoder je odšel tudi na nekajmesečno strokovno izpopolnjevanje v Nemčijo. Leta 1965 ga je k sodelovanju povabil takratni direktor Kmetijskega pospeševalnega zavoda Maribor, kjer je prevzel vodenje sadjarske in sadjarsko-pospeševalne službe ter področja drevesničarstva.

Sadjar in drevesničar
Vse dolgoletno, štiri desetletja trajajoče, delovanje Franceta Lombergarja na področju sadjarstva in drevesničarstva, je bilo zelo obširno. Poglabljal se je predvsem v sortimente (katere sorte naj se nekje gojijo), gojitvene oblike in sisteme sajenja sadnega drevja ter prvi na Slovenskem in med prvimi v Evropi uvedel pri nas goste nasade jablan. Ker je imel prirojen občutek za to, kam sodi določen sistem nasadov, je skušal tudi najsodobnejše načine sajenja prilagajati našim razmeram ter našemu okolju. Pri tem se je trudil, da bi nasadi dali kar največ učinka, vendar ne ob prevelikih stroških. Zato je želel, da so tudi najsodobnejše »supergoste« sisteme najprej preizkusili v poskusnih nasadih in šele kasneje prenašali pozitivne izkušnje v neposredno pridelavo. V neposrednem stiku z ljudmi je v pridelavo sadja nenehno uvajal novosti, ki jim je sledil iz svetovnih ter domačih dognanj in ohranjal sadjarsko pridelavo v Sloveniji na ravni naprednih srednjeevropskih dežel.

V spomin si prikličimo glas Franceta Lombergarja. Izseki iz dokumentarnega filma Ex libris, Kako smo se učili umne sadjereje (iz arhiva RTV Slo; Janez Lombergar)

France Lombergar je poleg slovenskih sodeloval tudi s sadjarji iz vseh ostalih republik takratne Jugoslavije ter z najvidnejšimi avstrijskimi, južnotirolskimi, nemškimi, nizozemskimi in drugimi evropskimi sadjarskimi strokovnjaki. Ob plantažnih nasadih po vsej Sloveniji je načrtoval in uresničil tudi več obsežnih plantaž jablan od Resna in Ohrida v Makedoniji pa prek Bolgarije do ruske Moldavije. V sklopu izvedbe teh velikih sadnih nasadov je tako domače kot tuje strokovne kadre tudi izobraževal in strokovno usposabljal.

Lombergar je deloval kot načrtovalec, izvajalec in pospeševalec družbenih in kmečkih sadnih nasadov. V času, ko smo imeli na Slovenskem najnaprednejše sadjarstvo predvsem na družbenih posestvih, je France Lombergar skušal najbolj zagnane zasebne sadjarje navdušiti za enako sodoben način sadjarstva. Za to se je prizadeval v časih, ki zasebni iniciativi še zdaleč niso bili naklonjeni. Pri mnogih sadjarjih mu je to uspelo in danes so mu ti hvaležni, ker jih ni le navdušil, pač pa tudi naučil, kako je potrebno oskrbovati sadne rastline, da človeku vračajo več, kot jim je dal. Marsikateremu kmetu je omogočil, da je na razmeroma majhni kmetiji prav s pridelavo in prodajo sadja prišel do boljšega zaslužka in višje življenjske ravni. In ena temeljnih lastnosti Franceta Lombergarja je bila, da je znal ljudi pritegniti, navdušiti in tudi naučiti. Njegova velika zasluga je bila, da je mimo vseh političnih omejitev tistega časa začel razvijati sodobne in donosne sadovnjake tudi na zasebnih kmetijah.
Pri tem je bil učitelj, predavatelj, spoštovan in priljubljen svetovalec ter mentor velikemu številu rodov mlajših slovenskih sadjarskih strokovnjakov.
Še posebej v zadnjih dveh desetletjih svojega strokovnega dela se je ob skrbi za sodobni tehnološki razvoj in napredek pridelave sadja močno in uspešno zavzemal tudi za ohranjanje starih sadnih sort ter tradicionalnih vzgojnih in saditvenih oblik v slovenski podeželski krajini in za sonaravno, okolju prijazno varstvo dreves pred sadnimi škodljivci in boleznimi.

Spomini Kamničana g. Lada Dobrovoljca na Franceta Lombergarja iz mladih dni in kako se danes kot pomemben sadjar in dobitnik posebnega občinskega priznanja 2004 za njegov prispevek k sadjarstvu – za zbirko več kot 500 različnih sort jabolk in 150 sort hrušk (danes jih ima neverjetnih 800) srečuje z Lombergarjevim imenom. S klikom na povezavo si lahko preberete članek, ki ga je po prejetem priznanju v reviji Moj mali svet o njem objavil g. Branko Novak. Slednji je zaslužen tudi za to, da danes lahko berete ta prispevek. Avtorico prispevka je namreč seznanil z imenom Franceta Lombergarja, za katerega drugače zagotovo še danes ne bi vedela.

Nepozabna predavanja, duhovita vodenja ekskurzij in sadjarske razstave
France Lombergar je svoje bogato znanje nesebično razdajal. O sadjarstvu je lahko govoril v vsakem trenutku in vsi so ga radi poslušali. Vsako leto je za sadjarje vodil tudi nad dvajset strokovnih ekskurzij po Sloveniji in, zaradi svojih bogatih mednarodnih strokovnih stikov, tudi po Evropi.

Pripravil je na stotine predavanj širom po Sloveniji in v zamejstvu, namenjenih tako sadjarskim pridelovalcem kot mlajšim svetovalcem in specialistom. Znanje, ki ga je imel, je nenehno prenašal na neposredne pridelovalce, saj je verjel, da prav s tem lahko največ pripomore k napredku stroke.

France Lombergar je organiziral in strokovno pripravil številne sadjarske razstave širom po Sloveniji in bil eden zadnjih slovenskih pomologov (strokovnjak o sadnem drevju in sortah), ki je poznal tako rekoč vse sadne sorte, še zlasti sorte jablan in hrušk. Poznal je tako tiste, že skoraj pozabljene sorte v starejših kmečkih sadovnjakih (in vedel je tudi, kje na Slovenskem še raste kako drevo redke stare sorte jabolk), kot tudi sorte v sodobnih nasadih. Ker je izredno dobro poznal tudi zgodovino sadjarstva (zgodovina in etnologija sta ga namreč vse življenje zelo zanimali), je na razstavah predstavljal tudi razvoj in napredek sadjarstva skozi čas in življenjske zgodbe ter dosežke strokovnih očetov našega sadjarstva v preteklosti. Tako je na neposreden in privlačen način učil obiskovalce, prek katerih razvojnih stopenj je naše sadjarstvo šlo in kje smo na tem področju danes.

Zakaj ne bi bil prav g. Lado Dobrovoljc tisti, ki bi, če se s tem že ne ukvarja kdo drug, nadaljeval oz. nadgradil delo kamniškega rojaka Franceta Lombergarja?!

Številna priznanja in spomin na Lombergarja danes
V zahvalo za svoje delo je France Lombergar, tako doma kot v tujini, prejel številna strokovna priznanja. Med njimi je vsekakor najpomembnejša častna medalja slovenskega »očeta umne sadjereje« Franca Pirca, ki mu jo je Sadjarsko društvo Slovenije podelilo leta 1989. Kot je v 19. stoletju Franc Pirc, sadjar in župnik v gorenjskih Podbrezjah ter avtor naših prvih sadjarskih strokovnih knjig, odšel misijonarit med ameriške Indijance ter njih in nove priseljence učil tudi sadjarstva, tako je France Lombergar zavzeto misijonaril med slovenskimi kmečkimi sadjarji, mladimi in starimi, jih navduševal in osveščal ter nanje prenašal svoja dragocena sadjarska znanja.
Za njegovo delo na področju sadjarstva se je mesto Maribor Francetu Lombergarju, ki je bil med drugim tudi častni član mnogih sadjarskih društev, leta 1990 oddolžilo s srebrnim grbom mesta Maribor.
Kmetijski zavod Maribor ga je počastil z bronasto spominsko ploščo s portretom, delom kiparke Vlaste Zorko-Tihec ob vstopu v zavodovo avlo. Tako se zdaj s pogledom v preteklost in prihodnost našega sadjarstva druga ob drugi srečujeta v avli portretni spominski plošči dveh velikih slovenskih sadjarjev, Lombergarjevega prvega učitelja profesorja Josipa Priola ter njegovega naslednika Franceta Lombergarja.

Sadjarsko društvo v Mariboru se je preimenovalo v Sadjarsko društvo France Lombergar, nekdanji sadjarski sodelavci pa redno organizirajo »Lombergarjeve sadjarske posvete«, ki se jih udeležujejo priznani domači in tuji strokovnjaki.

Se bo France Lombergar vrnil na Perovo? Nad idejo prof. Majcenoviča je navdušenih že kar nekaj Kamničanov.

Slovo z vencem iz jabolk
France Lombergar je deloval vse do zadnjega, ko ga je 26. maja 1993 huda bolezen dokončno zlomila. Množica sodelavcev, kolegov in prijateljev ter kmečkih sadjarjev iz vse Slovenije in tujine, ga je pospremila na poslednji poti 2. junija 1993 na ljubljanskih Žalah. Njihove besede slovesa si lahko preberete s klikom na povezavo.

Žal danes ne moremo praznovati Francetovega rojstnega dne, temveč se le spominjamo 80. letnice njegovega rojstva. A vendarle lahko nekaj proslavimo. Drevo oreha nasproti Lombijeve rojste hiše je bilo posajeno ravno na dan njegovega rojstva. Torej, veličastni oreh je danes star 80. let!

Oreh, ki danes praznuje 80. rojstni dan

Fotogalerija Franceta Lombergarja ( naprej )

Vse fotografije in viri za tekstovni del prispevka so iz arhiva Janeza Lombergarja, sina Franceta Lombergarja