Iz mojega kraja

Pogled na Perovo, ki se prvič omenja leta 1241, je bil pred petdeset, sto in več leti povsem drugačen. Podobo te prijazne vasice na obeh bregovih Kamniške Bistrice, ki je z dvema utrjenima dvorcema (Šmolčevo graščino na Zgornjem in Janežičevo graščino na Spodnjem Perovem) sedemsto let varovalo mesto Kamnik, danes prebivalcem visokih stolpnic in številnih stanovanjskih hiš na nekdanjih perovskih njivah, travnikih in gozdovih poleg redkih, a pomembnih zapisov lahko razkrivajo le še (stari) Perovljani in Kamničani. Dragocene spomine na Perovo na desnem bregu Bistrice oz. današnjo Kovinarsko cesto iz začetka 20. stoletja hrani tudi kamniški častni občan Jože Berlec, gasilec z dušo in srcem, ki bo v začetku meseca septembra praznoval svoj že 89. rojstni dan.

Prijeten in zanimiv klepet z njim nas popelje desetletja nazaj, v leta ko sta na Perovem svojo pesem še igrala mlin in žaga, družbo pa so jima s svojim brenčanjem delale čebele. Danes so »Mlinarjev« mlin (ostalo ni ničesar), Janežičeva žaga (danes tu stoji stanovanjska hiša) in čebelnjaki (ostanek »Mlinarjevega« je še viden) v spominu le malokaterega

Jože Berlec ob svojih maketah nekdanjega mlina, žage in čebelnjaka na Perovem
ter predmestja Podgore ob vznožju Starega gradu.

Kamničana, le peščica njih pa ve, da v pomanjšani obliki po zaslugi Jožeta Berleca njihovo življenje vendarle teče dalje. V svojem prostem času je spretna Jožetova roka izdelala makete »mini Perovega« in tako mlajšim oz. novim prebivalcem Kamnika omogočila, da lahko spoznavamo preteklost našega kraja. Mlin in žago na Perovem, mimo katerih je tekla sedaj zasuta Mlinščica je vsakodnevno obiskovalo veliko ljudi – s konji so pripeljali žito, odpeljali moko; pripeljali so hlode, odpeljali deske. S še drugimi obrtmi v začetku oz. sredini 20. stoletja – barvarstvo, ščetinarstvo, čevljarstvo, šiviljstvo in klobučarstvo – , bogatim družabnim življenjem – balinanje, odbojka, gostilna, otroške predstave…, tovarnama Titan in Svilanit je bila današnja skoraj pozabljena Kovinarska cesta, na delu katere električna napeljava še vedno teče po zraku, središče dogajanja in življenja na Perovem.
Z izdelovanjem maket bo Jože Berlec (izdelal je tudi maketo predmestja Podgora ob vznožju Starega gradu, ki je z gradnjo kamniške obvoznice postalo zgodovina)  nadaljeval oz. jih dopolnil. Zgodb o Perovem nekoč, kjer se je 27. avgusta pred 120. leti rodil znan profesor, kulturnik in politični delavec Ivan (Janez) Mazovec, o katerem poleg Jožeta Berleca radi spregovorijo še prof. Janez Majcenovič, Albin Potokar in Helena Stele, se predvsem mlajše generacije zelo veselimo in si jih želimo še več. Le tako bomo lahko vedeli, kje dejansko je pravo Perovo.

Katja