Perovo v knjigi 750 let mesta Kamnik

27/09/2011

V teh dneh je izšla pomembna knjiga za Kamnik, lahko bi ji rekli kar eden izmed temeljev kamniške zgodovine (več s klikom na naprej …).

V knjigi, ki jo je uredil France Malešič in nosi naslov 750 let mesta Kamnika – Iz kamniške zgodovine, Ivan Zika, najdemo na strani 124 daljši strnjen zapis o Perovem, na naslednji strani risbi perovskih graščin ter na nekaj drugih mestih  omembe besede Perovo in njenih ljudi.

Na strani 124 preberemo:

Perovo in Zgornje Perovo

Od kod ime Peróvo, ki je že od nekdaj del Kamnika in ga po tovarni Titan splošno poznamo po naši domovini? Po hišnih številkah smo vedno ločili Perovo na desnem bregu Bistrice in Zgornje Perovo na levem bregu. Tako oznako sta imeli tudi obe graščini. Torej od kod to staro ime?

Med ustanovitelji samostana v Velesovem leta 1238 so bili andeški ministeriali iz Kamnika, bratje Veriand, tačas župnik v Mengšu, Gerloh in Valter ter vdova Rihca in sin Veriand četrtega brata, ki mu je bilo ime Bero ali Pero. Podoba je, da je bil Bero lastnik zemljišč in gradiča pod Starim gradom, današnje graščine Zgornje Perovo. To je bilo torej Berovo ali Perovo imetje. Tako so po vsej priliki takrat govorili. Že iz leta 1241 imamo zapis, ki imenuje vas ali gradič Perovo pri Kamniku (villa Perau prope Stain), ko se je mudil v Kamniku vojvoda Friderik Bojeviti Babenberški, »gospod Kranjske«, mož dedinje andeških posestev Neže. V spremstvu vojvoda Friderika so bili številni vitezi, nekateri med njimi pa so očividno dobili zatočišče zase in za konje v perovski graščini. Ob tej priložnosti je Konrad iz Žovneka odstopil svojemu fevdniku Herbordu s Turjaka nekatere desetine po Ribniški dolini:
Konrad I. Žovneški naznanja, da je podelil v dedni fevd svojemu vazalu Herbordu s Turjaka (Herbordo de Awersperch) desetine v Dobrepolju, Ribnici in Poljanah, ki jih ima Konrad sam v fevdu od oglejskega patriarha Bertolda.
Istega dne je dal Konrad iz Žovneka napisati še drugo listino:
Konrad I. Žovneški naznanja, da je odstopil svojemu vazalu Herbordu s Turjaka vse desetine v ribniški pokrajini, in sicer v vaseh Zapotok, Vinice, Sušje, Breg, Gorenja vas in Hrovača.
Obe listini so napisali 8. maja 1241 na Perovem (»in villa Perav prope Stain«). Od takrat je torej že udomačeno ime vasi Perovo.*

* Glej Dušan Kos 1996. Celjska knjiga listin I, ZRC SAZU, str. 46, št. 25 (ohranjen je izstaviteljev ščitasti pečat v naravnem vosku na pergamentnem traku; legenda: Sigillvm Chvnradi de Sevneke) in str. 47, št. 26.

Na strani 125 sta objavljeni Valvasorjevi risbi graščine Perovo in Zgornje Perovo, pod katerima je posebna opomba, da je ob prvi (tj. Zikovi) objavi prišlo do pomote, saj je pod risbo graščine Perovo napak pisalo, da gre za graščino Zgornje Perovo. Zapis “Perovo” najdemo še na strani 17 (pod naslovom Od kamniškega jezera je ostala le skromna luža: “Prehod med Malim in Starim gradom je voda gotovo večkrat zasula, silne zemeljske spremembe v poledeni dobi pa so čedalje bolj poglabljale dno odtoka vode. Pod najvišjo teraso se je izoblikovala nova med železniško progo in Ljubljansko cesto, potem pa še tretja, na kateri je vas Perovo.), 33 (v opombi št. 56 najdemo zapis, da je najstarejša omemba kraja Perovo iz leta 1241), 127 (pod naslovom Mlinščica in Kamniški prod najdemo zapis: “Ves prostor, kjer sta zdaj tovarni Utok in Alprem, je bil Kamniški prod, po njegovem robu pa je tekla mlinščica in se je na Perovem iztekala v strugo Bistrice.”), 135 (iz zapisa na tej strani razberemo, da se omemba Perovega iz leta 1428 nanaša na graščino Zgornje Perovo; Solza je bil lastnik graščine Zgornje Perovo), 140 (iz zapisa na tej strani razberemo, da je šla cesta, po kateri so v 15. stoletju jezdili v Ljubljano, verjetno mimo graščine Perovo), 166 (zapis Perovega na tej strani se nanaša na Zgornje Perovo; Pečaherji so bili lastniki graščine Zgornje Perovo), 188 (tudi na tej strani se piše o Pečaherju, torej gre za Zgornje Perovo; iz vseh zapisov je jasno vidno, da ni bilo deljenja na Zgornje in Spodnje Perovo, temveč so za oba dela uporabljali ime Perovo) in 196 strani (“Še en kamniški protestant je prišel pod udar nadvojvodovih zapovedi. To je bil župnik Krištof Schwab s Perovega. Leta 1546 so ga predlagale nune v Velesovem za župnika v Cerkljah. Nemški priseljenci Schwab so imeli v posesti gradove Lichtenberg pri Litiji, Perovo v Kamniku in Strmol pri Cerkljah. Krištof je bil rojen v gradu Perovo.” Tudi ta zapis se nanaša na graščino Zgornje Perovo).

Več o Perovem in seveda o Kamniku širše si lahko preberete sami v knjigi Zike in Malešiča.

Knjigo je moč dobiti na sedežu založbe Studio Dataprint v Kamniku, naroči se jo lahko po mailu: info@dataprint.si, (lahko jo pošljejo po povzetju oz. dostavijo) in v trafiki Planinka (nasproti Občine Kamnik). Cena knjige z DDV je 15 EUR. Cena je tako ugodna, ker se je urednik odločil, glede na to, da je sofinancirana s strani Občine Kamnik, SAZU-ja ter Calcita, da naj bi bila dostopna večjemu številu ljudi.

Objavljeno pod: Perovske vesti

Comments are closed.