Iz mojega kraja

Letos smo člani sveta KS Perovo prejeli več opozoril krajanov glede onesnaževanja v naši krajevni skupnosti, ki naj bi ga povzročala livarna. Že več let prebivalci krajevne skupnosti, predvsem pa prebivalci Podlimbarskega poti, čutijo vibracije, se soočajo z neprijetnim vonjem, opažajo madeže na avtomobilih, poškodbe na fasadah stavb, strehah, opazujejo poškodovana drevesa, nekateri imajo tudi zdravstvene težave. Do sedaj se člani KS s to problematiko nismo ukvarjali, v prihodnje pa bomo onesnaževanju namenili več pozornosti. O problemih smo že seznanili podžupana občine Kamnik Rudolfa Pfajfarja in naslovili dopis na Občino Kamnik. Na sestanek, 14. februarja smo kot aktivna okoljevarstvenika povabili pooblaščenega zastopnika krajanov na Agenciji RS za okolje in predsednika odbora za varovanje okolja v Občini Kamnik Daniela Kovačiča in Branka Novaka, neposrednega soseda livarne, ki se s problematiko onesnaževanja livarne ukvarja že 20 let.  25. marca so se sestanka s predstavniki livarne, z direktorjem Ivanom Batageljem, Jožetom Prezljem in Vladom Cerarjem, udeležili predsednik KS Perovo, Andrej Perčič,  Daniel Kovačič in Branko Novak.

Branko Novak nam je povedal, da krajani na onesnaževanja livarne opozarjajo že od leta 1988. O problemu so obveščeni okoljski in sanitarni inšpektorat RS (Zdravstveni inšpektorat RS), druge inšpekcijske službe, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Občina Kamnik. Leta 1999 je stranka Zelenih izdala brošuro o okoljevarstveni problematiki Titana. V letu 2003 je bila v prostorih gasilskega doma v Kamniku organizirana javna tribuna, ki se jo je udeležilo 70 ljudi. Problem je bil izpostavljen v medijih. Zadnji dopis, ki opozarja na problematiko onesnaževanja livarne, je bil poslan 7. oktobra 2007.

V zadnjih letih naj bi livarna, tako zatrjujejo njeni predstavniki, poskrbela za izboljšanje stanja. Vse opravljene uradne meritve, ki jih livarna naroča sama, prikazujejo, da je onesnaževanje v mejah predpisanih normativov. Še več, onesnaževanje livarne naj bi bilo izrazito pod normativi. Livarno redno obiskujejo tudi inšpekcijske službe, ki do danes niso odkrile nikakršnih nepravilnosti. Izboljšali so se tudi pogoji dela za delavce.

A krajani nismo zadovoljni. Dvomimo v verodostojnost opravljenih meritev, smrad, ki ga vsakodnevno zaznavamo je še vedno obupen, plin formaldehid se sicer le redko zazna, pogosti pa so neprijetni livarski plini, ki naj ne bi bili škodljivi. Slišni hrup je dokaj zadovoljivo saniran (predvsem nočni hrup je sedaj v mejah znosnega), vibracij zaradi nizkofrekvenčnega zvočnega valovanja je le malenkost manj, čeprav to zdravju škodljivo valovanje (po meritvah krajanov) še vedno dosega jakost tudi 75 dB(a) pa vse do zelo visokih 85 dB(a).  Livarna, ki obratuje 24 ur na dan 7 dni na teden, naj ne bi prašila v okolico, mi pa se sprašujemo, od kje madeži na naših nepremičninah.  Seveda ne zanikamo možnosti, da onesnaževanje povzročajo tudi druge tovarne.

Kakorkoli že, krajani si želimo življenja brez hrupa in vibracij, dihanje svežega in čistega zraka. Želimo si, da se nam ne bi bilo več potrebno zapirati v stanovanja, da bi se tako skrili pred neprijetnim, včasih tudi škodljivim vonjem, plini. Radi bi se vozili v avtomobilih brez madežev, ki jih je težko oz. nemogoče odstraniti. Predvsem pa si želimo zdravja. Vse to pa ne sme ostati le pri željah prebivalcev, saj je vsakomur že po sami ustavi v skladu z zakoni zagotovljena pravica do zdravega življenjskega okolja. Žal se slovenska zakonodaja na področju okolja težko primerja z zakonodajo drugih držav.

Kljub vsemu si ob korektnem in dobrem sodelovanju prebivalcev in krajevne skupnosti s predstavniki livarne, kakršno je vzpostavljeno sedaj, obetamo boljših časov. Ob tem nas veselijo tudi prizadevanje livarne same za zmanjšanje onesnaževanja našega bivalnega okolja. Skupaj nam bo uspelo.

KS Perovo