Kamniška KS Perovo dobila svoje glasilo (Kam. novice, november 2010)
30/11/2010
Glasilo Perovski list se je predstavilo tudi v novembrski številki Kamniških novic.
Ker je objavljen prispevek kanček spremenjen od poslanega v uredništvo Kamniških novic, izpuščen del objavljam na tem mestu. Meni osebno se zdi najpomembnejši. Gre za besede, ki povedo, kako oz. zakaj je sploh prišlo do ideje in kasneje izida prve številke perovskega glasila.
Izpuščen del se glasi:
»Za nas je pomembno, da najdemo graščino Perovo na Kovinarski cesti… Vedno manj je Perovljank in Perovljanov, ki se spomnijo, kako so na novo imenovane ulice ‘požrle’ tudi stare perovske hišne številke… Pri oblikovanju kamniških krajevnih skupnosti je bil zaselek Zgornje Perovo odrezan od matične vasi in vključen v KS Novi trg, ‘brumni’ birokrati so prečrtali prilastek zgornje na smerokazih, ki so prej kazali na Zgornje Perovo,« so besede Perovljana Janeza Majcenoviča, ki se je pred 77 leti rodil na Perovem 9 (danes Kovinarska cesta 23). To so tudi besede iz prve številke Perovskega lista, glasila, ki je izšlo v mesecu oktobru, izdal ga je svet KS Perovo, prejela pa so ga vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti. Te besede so glavni, vsebinski, razlog, ki je poleg nevsebinskega (izdaje prve številke glasila Dupličan leto prej) pomenil začetek nastajanja Perovskega lista.
Torej, če strnem. Glavni razlog za izid Perovskega lista je: Kamničani in drugi končno spoznajte, kje je Perovo. Perovljani jasno in glasno (še enkrat in vedno znova) povejmo, kje je Perovo. Perovo je na desnem bregu Kamniške Bistrice!
Sledi prispevek urednice Perovskega lista, ki je bil objavljen v Kamniških novicah …
Oktobra letos je izšla prva številka Perovskega lista, glasila, ki ga je izdal svet KS Perovo, prejela pa so ga vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti
In namen glasila? Krajani KS Perovo naj spoznajo Perovo, njegovo bogato zgodovino, spremljajo naj perovski utrip danes, v svoje okolje naj se dejavno vključijo, naj zaživijo skupaj s sokrajani, s Perovim.
Majcenovičevo zgodovino Perovega dopolnijo spomini Jožeta Berleca, podobe onkraj okna Ivane Skamen, opis graščine Perovo ter s Perovim povezani J.B. Tito. Po razjasnitvi perovskih pojmov se bralec naužije posnetkov Primoža Hienga iz zraka, ki naslikajo današnjo kmetijsko-stanovanjsko-industrijsko krajevno skupnost.
Sledi predstavitev sveta KS Perovo in njegovega dela v mandatu 2006-2010 ter pogovor z nepogrešljivo pomočju svetu, občinskim svetnikom Danielom Kovačičem. Beseda teče o spletišču KS Perovo, predvideni prostorski ureditvi KS, o problematiki onesnaževanja livarne Titan Cimos in brežinah Kamniške Bistrice, ki kličejo po čimprejšnji sanaciji.
Iz kopice dogodkov, ki so se v zadnjih štirih letih zgodili v KS Perovo, je pozornost namenjena pomembnejšim – julijskemu neurju v letu 2008, črnemu letu 2009 za nekdaj paradna perovska podjetja, ogrevanju na plin v delu naše KS, mlekomatoma, ki sta v blokovska naselja pripeljala zdravo belo kapljico, modrim z Vzhoda, ki so nas obiskali že drugo leto zapored in obuditvi moto dogodkov.
V »Listu« svoj cvet odpre edina po našem kraju poimenovana cvetlica, ki se je rodila na Perovem. Pero vrtoljubcev Alenke Gorze in Sama Jereba strokovno približa pomen maslenice z imenom Kamnik in delo njenega »očeta«, žlahtnitelja Branka Novaka za naš kraj. Tega se že zavedajo otroci iz vrtca Tinkara skupaj z vzgojiteljico Ireno Sabljakovič, ki so si Kamnika zaželeli v svojem vrtičku. (tudi ta v ležečem tisku zapisan stavek je v Kamniških novicah izpuščen) Marta Zabret, ki vsem razlaga, da je treba Perovo razglasiti za rezervat zaradi Grošanove kmetije, približa tam živeči ponos – Petelina. Ne le Velike rastline, živali, s Perovega so tudi pomembni obrazi – Ivan Janez Mazovec, France Lombergar, Aleksander Doplihar, Janez Majcenovič in Marko Prezelj, v »bivak« katerega je pokukala Ivana Skamen. O otrocih in kulturni prebuditvi Perovega spregovori Helena Sterle. Goran Završnik namiguje, da bi »odre«, namesto v starem mestnem jedru, postavili med perovskimi bloki. Civilna iniciativa staršev zavrnjenih otrok piše o čakanju perovskih otrok na mesto v vrtcu. V glasilu, v katerem je poskrbljeno tudi za razvedrilo, se predstavijo še matična knjižnica, glasbena šola, vrtec Sneguljčica in PGD Kamnik.
Obsežnejši od tiskanega glasila, ki ga je lektorirala Ivanka Učakar, grafično pa sta ga oblikovala Sašo Matičič in Dušan Sterle, je spletni Perovski list http://list.kamnik-perovo.si. Zanj je poskrbel Branko Novak, v njem pa najdete tudi tisto, na kar sem v tem zapisu nehote pozabila.
Katja Trotošek
Comments Off on Kamniška KS Perovo dobila svoje glasilo (Kam. novice, november 2010)