Iz mojega kraja

Na dlib brskam po starih Kamniških občanih. Kako zanimivo je! Kaj vse se najde! Vam danes postrežem z nekaj zanimivimi slikami in morebitnim spremljajočim besedilom. Spoznali boste preteklost Perovega, KS Perovo in se zraven tu pa tam tudi nasmejali.

Do sedaj sem prebirala Kamniške občane nekje do leta 1980, torej smo še v času, ko sta bila Perovo in Zgornje Perovo skupaj, nerazrezana. Nista pa več enotno skupno naselje, temveč del Kamnika oz. del Krajevne skupnosti Kamnik. Kdaj sta KS Perovo in KS Novi trg postali samostojni krajevni skupnosti oz. kdaj točno so Perovo razrezali, še ne vem … Ampak, tudi to bomo kmalu izvedeli; skupaj.

Poglejmo nekaj do sedaj zbranega in po mojem okusu izbranega gradiva…

Začenjamo v letu 1962, v letu, ko je Kamniški občan pričel izhajati. In tu je prva številka. Pred nami pa je tudi že prva perovska novica. Gradnja bencinske črpalke na Ljubljanski cesti, to je približno tam, kjer danes stoji Svetilnik 2 oz. Cirkus. Na tej bencinski črpalki je bila zaposlena tudi moja babi. Kakšne zanimive zgodbe mi je pripovedovala … Kot študent je, mimogrede, zelo marljivo, vsaj tako mi je povedala babi, delal tu tudi nekdanji kamniški župan A. Tone Smolnikar.

Gradnja bencinske črpalke na Ljubljanski cesti (KO 1962, št. 1)

Nadaljujemo z letom 1962. Pred nami je slika brvi čez Kamniško Bistrico na Perovem. Kaj ni bila zanimiva?! Tu, na levem bregu Bistrice sta padli prvi žrtvi na Kamniškem, Mlakar in Miklavčič. Vzrok za neuspešno akcijo in smrt mladih fantov je bilo izdajstvo F. Beča, še piše v Kamniškem občanu.

Brv čez Kamniško Bistrico na Perovem (KO 1962 št. 6)

Leto 1963. Izbrala sem dve sliki:

– prva nam priča, da so se motoristične dirke na Kamniškem začele na Perovem. Šlo je za 2 km dolgo krožno progo od transformatorske postaje na križišču Ljubljanske in Kovinarske ceste po Ljubljanski cesti do Bevca proti Titanu in nazaj po Kovinarski cesti (danes bi zapisali: od križišča pri Svetliniku do križišča pri Mercatorju in po Kovinarski cesti nazaj do Svetilnika).

Motoristi so začeli dirkati na Perovem (KO 1963, št. 4)

V povezavi z zgornjo sliko objavljam še eno, skočila bom v leto 1969; torej v leto, ko so potekale predzadnje dirke na Kamniškem (l. 1970 se je namreč zgodila tragična nesreča in dirkanja na Perovem in Kamniškem je bilo konec). In sicer gre za sliko iz dirke, na kateri v ozadju lahko vidimo hišo, v kateri je bila Titanova menza (pri stari Titanovi vratarnici; nasproti Gotarjeve hiše).

Dirkanje na Perovem; mimo takratne Titanove menze (KO 1969 št. 7)

– druga prikazuje moderno (!) industrijsko zgradbo Ete na Perovem. Še danes je enaka, verjetno ne zgrešim veliko, če rečem – pred nami je že precej zastarela industrijska zgradba Ete na Perovem.

Moderna - danes že precej zastarela industijska zgradba Ete na Perovem (KO 1963, št. 6/7)

Pojdimo naprej. Ustavimo se v letu 1964. Znova vam bom postregla z dvema slikama. Najprej s posnetkom iz zraka, pri katerem bodite pozorni predvsem na vzhodni del od ceste Ljubljanska cesta. Torej, vidimo stavbo Glasbene šole Kamnik, dela, kjer je današnja Matična knjižnica Kamnik pa še ni. Ni niti bloka nasproti današnje knjižnice (kjer so stanovanja dobili predvsem zdravniki), stojijo pa seveda že stari stanovanjski bloki na Kajuhovi poti in stare hiše na Kovinarski cesti. Potem sledi dolg, prazen travnik z izjemo – prej omenjene bencinske črpalke, danes pa se tudi razprostira t.i. “Alcatraz” (Zajčniki, Čebelnjaki).

Posnetek severnega dela KS Perovo danes (KO 1964, št. 9)

Poglejmo s “tal”, in sicer zgradbo, ki stoji vzporedno z današnjo glasbeno šolo. Torej zgradbo ob Ljubljanski cesti, prvi trakt zgradbe, kjer je bil kasneje kamniški zdravstveni dom, danes pa je tu ZZZS, CSD …

Novi, zdaj lahko slišite kakšnega starejšega Kamničana, ki pravi - stari zdravstveni dom (KO 1964 št. 3)

Kamniški občan in Perovo v letu 1966. Dobili smo zgradbo, kjer je danes Matična knjižnica Kamnik, takrat pa je bil tu vhod v zdravstveni dom.

Danes je tu vhod v Matično knjižnico Kamnik

Iz Kamniškega občana v letu 1966 je zanimiva še ena slika. Ne gre sicer za sliko iz leta 1966, gre za precej starejšo sliko in sicer segajo njene korenine v čas pred 2. sv. vojno. Kdaj točno, žal ne piše. Ker sem našla še eno podobno, iz leta 1938, in sicer gre za razglednico Titan Kamnik, na tem mestu objavljam še to. Gre za pogled na južni del KS Perovo oz. pogled na tovarno Titan ter današnjo Podlimbarskega pot za njo. Kakšna Podlimbarskega pot, boste rekli. Tu je vendar gozd! Res je; bil je, tu je bil nekoč t.i. Ciklamenvald, ki pa so ga kasneje izsekali in zrasle so hiške. Ni seveda niti gasilskega doma pa današnjega Mercatorja in pred njim garaž Kam – Busa, stanovanjskih blokov … Sami travniki, njive … O, kako je bilo vse drugače …

KO 1966 št. 4

razglednica Titan Kamnik iz leta 1938

Poglejmo v leto 1967. Namesto brvi je Perovo dobilo most. Zgornje in (Spodnje) Perovo sta tesneje, bolj trdno povezana! V fizičnem smislu. Pot delavcev do Titana, pa tudi do Svilanita je za “Zgornje” (in še koga) skrajšana. Čez most so se vozili tudi z avtomobili, kasneje so vožnjo čez most z avtomobili prepovedali. Tako je še danes, most je namenjen le pešcem, kolesarjem, motoristom.

Brv je zamenjal most (KO 1967 št. 9)

Spregovorila sem o prepovedi vožnje čez most. Ne vem, kdaj točno se je to zgodilo. A gotovo pred letom 1975. Zakaj? Objavljam, vsaj meni, smešen prispevek iz Kamniškega občana, ki vam bo postregel z odgovorom na to vprašanje.

KO 1975 št. 3

Hja, leto 1968. Na Perovem dobimo največjo kamniško zgradbo! Perovo nikoli ni bilo kar tako.

Stanovanjski blok na Steletovi cesti (KO 1968 št. 8)

Skok v leto 1973. Pogled na taisti blok  na Steletovi cesti z druge strani. Ta travnik pred stanovanjskim blokom … Nikoli ne bom pozabila, kako se je moja pot  iz vrtca zaradi kasnejše gradnje zgradbe Steletova cesta 25 (danes je tu tudi pisarna KS Perovo) na delu travnika, ki je viden tudi na tej sliki, podaljšala. Verjetno je bilo to tam nekje leta 1989, 1990 (bomo še prišli do tja). Do takrat smo jo lahko (vsi!) Zikovčani ucvrli po bližnjici – kmalu za tem blokom na Steletovi cesti smo po potki čez travnik zavili proti blokom na Zikovi ulici, prišel si vse do zdajšnjega otroškega igrišča na Zikovi ulici. Kakšna bližnjica in mehka pot … No, danes sem se že navadila hoditi ‘naokrog’. A spomini so še vedno sladki. Če pa pomislim na zelenico zahodno od tega stanovanjskega bloka, zelenico, kjer danes stoji Alcatraz …. Pred mojimi očmi se naslika sankanje in ‘vožnja’ z gumo od tovornjaka po hribu navzdol, snežaki, igluji, kepanje, smeh in zabava in v kasnejših letih tudi “zavidanje” otrokom, ki so se prepuščali zimskim radostim, jaz pa sem se vračala iz šole domov in imela ogromnoooo naloge, pripravljanje kresa oz. težko “tovorjenje” materiala na travnik (na samem kresu nisem bila nikoli prisotna, sem žal prej zaspala, zbuditi pa me ni hotel nihče, majhna sem še bila; ampak – to so bili kresi!), redko, a vendar tudi igranje, večkrat pa gledanje nogometa, kukanje prek lin, lukenj šotorov na dogajanje v cirkusu, užitke ob, predvsem, gledanju vrtiljaka, vožnje z avtomobilčki in podobno. Za “ringelšpil” nisem bila nikoli pretirano navdušena, za sam cirkus pa tudi ne. Malo radovedna pa sem očitno le bila.

Prazen travnik spredaj, ni stare stavbe SKG, ni "dvojčkov" na Steletovi cesti, ni zgradbe, v kateri je pisarna KS Perovo, ni Alcatraza, ni ... KO 1973 št. 1

Iz leta 1973 še ena “zelena” novica. Že takrat (gotovo že tudi prej) so se krajani Perovega srečevali z onesnaževanjem. Spodnji zapis je torej pomemben iz dveh razlogov: 1. gre za prvo novico iz Kamniškega občana, ki sem jo našla glede onesnaževanja Perovega, in 2. zanimiv je zapis Kamnik-Perovo. Ves čas v Kamniškem občanu, ko še nismo bili samostojna krajevna skupnost KS Perovo in KS Novi trg, sledimo temu zapisu. Zgornje Perovo in Perovo sta zajeta v zapisu Kamnik – Perovo.

KO 1973 št. 5

No, pojdimo naprej … V leto 1977. Kakršnakoli moja beseda bi bila odveč, prispevka povesta vse.

KO 1977 št. 5

KO 1977 št. 6

Še zadnje tri slike danes. Vse iz leta 1979. Ena ni toliko zanimiva, a je prav, da predstavim še tretjo kamniško tovarno, Svilanit. Druga je taka “moja”, na Zikovi ulici smo. Tretja pa je smešna in rada zaključim svoje prispevke na tak način.

KO 1979 št. 13

Zikova ulica … Prvi stanovanjski bloki. Zikova ulica 1 in 3. Ob kotlovnici. Še kar nekaj manjka do 12, ampak … tu je, naša je, Zikova ulica je! Poimenovana po Ivanu Ziki, in to v letu 1978 (ko so imena dobila tudi Livarska ulica, Steletova cesta, Tkalska pot; to preberemo v 8. številki Kamniškega občana iz leta 1978).

KO 1979 št. 1

Zaključujem s sliko, ob kateri se res nasmejim. Mami mi je pripovedovala o tej oglasni deski. Skorajda nasproti njene rojstne hiše. Gre za oglasno desko, ki je bila postavljena ne lesene objektu (podu) Habjanovih. To je na leseni zgradbi, ki stoji še danes med novo Humarjevo hišo na jugu in Česnovo hišo na severu. Hmmm. Ja, se vidi, da moje mami na Perovem takrat ni bilo več …

KO 1979 št. 17

Zagotovo sledi nadaljevanje … Zanimivo je! Pa sploh se še nisem rodila 🙂