Iz mojega kraja

Danes bomo pregledali prispevke iz Kamniškega občana od leta 1980 do mojega rojstva. Saj, naprej pa sploh ne vem, če bi ga še prebirala. Potem sem tako ali tako vse videla, slišala, doživela… 🙂

Kaj pomembnega se je – kratko in jedrnato – zgodilo od 1980 do mojega rojstva na Perovem? Zgradi se Zikova ulica, na Perovo se iz mesta preselijo kamniški gasilci, preoblikovala se je KS Kamnik in ustanovi se KS (Kamnik -) Perovo, nekateri v svojih bivalnih prostorih žalostni gostijo kanalizacijo, praznujejo v Eti, v Svilanitu, uspehe v motociklizmu žanje naš ‘graščak’ Božo Janežič …

Začenjamo torej v letu 1980, s 5. številko Kamniškega občana. V njej najdemo sliko že zgrajenih stanovanjskih blokov Zikove ulice 1 in 3, gradita pa se Zikova ulica 6 in 4. V prvi številki iz leta 1982 pa najdemo fotografijo, na kateri je vidna tudi gradnja stanovanjskega bloka Zikova ulica 2. Tudi v 5. številki Kamniškega občana iz istega leta najdemo sliko gradnje Zikove ulice 6. Severni kompleks Zikove ulice je tako zgrajen. Sledila je gradnja stanovanjskih blokov 12, 10 in 8, nato 5 in 7. Če me spomin ne vara, sem “nekje nekje; v Kamniškem občanu, tiskani izdaji, posebna izdaja, doma” videla tudi sliko gradnje Zikove ulice 12, ki pa je na dlib Kamniških občanov nisem našla. Lahko, da se motim, lahko da sem sliko spregledala, potrebno pa je povedati tudi to, da sem opazila nekaj napak in pomanjkljivosti dlib-a glede našega Kamniškega občana. Kakorkoli že, ‘moj dom’ je bil v letu 1984 zgrajen in še malo je mogel (in so mogli) počakati na moj prihod. 🙂 Če sliko najdem, jo gotovo objavim. Še zadnja misel – ob podnapisu fotografije iz leta 1982 – očitno so perovske njive, na katerih je zraslo deset blokov Zikove ulice, na Bakovniku.

Kamniški občan 1980, št. 5

Kamniški občan 1982, št. 1

Kamniški občan 1982, št. 5

Dolgo je trajalo. Dolgo se je dogovarjalo. Dolgo se je iskalo rešitev. Več let! Končno se je zgodilo. Dobro ali nedobro, prav ali neprav?! Presodite sami. Na referendumu leta 1981 se KS Kamnik preoblikuje, razdeli se na več delov in med drugim dobimo tudi našo krajevno skupnost, KS Perovo. KS Perovo ali KS Kamnik-Perovo. Najdemo oba zapisa, potrebno bi bilo pogledati prav v ustanovitveni akt (!) krajevne skupnosti, da bi izvedeli, kaj točno je prav. V zdajšnjem statutu KS Perovo vem, da je le zapis KS Perovo. Kakorkoli že, pri vseh “novih” krajevnih skupnostih, ki so nastale z razdelitvijo KS Kamnik, najdemo zapise KS Kamnik-Novi trg, KS Kamnik-Mekinje … in tudi KS Novi trg, KS Mekinje… Še nekaj je zanimivo, še nemalo pred referendumom je bilo v predlogu imena naše KS zapisano KS Steletova-Kovinarska. Govorilo se je baje tudi o imenu KS Trško polje in … Po prizadevanjih Janeza Majcenoviča in še nekoga, katerega ime pa mi je žal ušlo iz glave, je naša krajevna skupnost dobila ime KS Perovo. V “zibelki” Perovega je tako ostal zapis Perovo. A Perovo se je s to delitvijo KS Kamnik, razdelilo. Zgornje Perovo je postalo del KS Novi trg, Spodnje Perovo del KS Perovo. Obe krajevni skupnosti pa sta poleg delov Perovega “prejeli” še druge dele Kamnika. KS Perovo na primer del nekdanjih Zapric in del nekdanjega Bakovnika (nekaj časa, ko je pod KS Perovo še sodila OŠ Frana Albrehta, tudi del Kamnika – centra). V letu 1981 je torej prišlo do delitve enotnega (nekdanjega naselja; do upravne razdelitve leta 1934) Perovega (v smislu, da se je do te razdelitve vedno pisalo, vsaj v Kamniškem občanu, KS Kamnik Perovo za oba dela, tako Zgornje Perovo, kot Spodnje Perovo) na dva dela. Poglejmo si zapis iz 2. številke Kamniškega občana iz leta 1981.

Kamniški občan1981, št. 2

Kamniški občan 1982, št. 5

S škornji na nogah, s ščipalkami na nosu se “nekdo” bori za svoj ‘rodni dom”! Hmmm. Smrdi, uničuje, a od pristojnih nič. Za kaj gre: kanalizacija. Kje: Kovinarska cesta. Na žalost še danes prav tu, v osrčju Perovega, pogosto ne diši ravno najlepše … Preberimo prispevek iz 13. številke Kamniškega občana iz leta 1981.

Kamniški občan 1981, št. 13

Vsa povojna leta so si kamniški gasilci prizadevali, da bi obstoječi gasilski dom (nasproti glavne avtobusne postaje v Kamniku) povečali ali pa zgradili novega. Ob prazniku občine 24. julija 1983 so kamniški gasilci končno “prikorakali” na Perovo. Gasilska parada, ki se je vila od starega gasilskega doma k novemu skozi vse mesto je bila res veličastna …

V tem letu je GD Kamnik prejelo tudi srebrno priznanje OF. V 8. številki Kamniškega občana v letu 1983 preberemo: “Gasilsko društvo Kamnik je lani praznovalo 100- letnico obstoja in uspešnega delovanja. Že ob ustanovitvi je uvedlo slovensko poveljevanje, rezultat te napredne usmeritve pa je, da je 90 odstotkov članstva podpiralo in sodelovalo z OF. S svojo humanitarno in požrtvovalno dejavnostjo je pomembno prispevalo k razvoju naše družbe. Njihova pripravljenost pomagati bližnjemu v težavah in njihova organiziranost sta lahko za zgled, kako uresničevati eno temeljnih načel naše družbe, vzdrževati in razvijati medčloveške samoupravne socialistične odnose.”

Kamniški občan 1983, št. 15.

Kamniški občan 1983, št. 15.

Kamniški občan 1983, št. 14

V letu 1983 je 35-letnico praznovalo podjetje Svilanit. Ne toliko zaradi vsebine prispevka (kajti v Kamniških občanih najdemo veliko prispevkov o perovskih paradnih podjetjih; tako o obletnicah, kot poslovanju tovarn, aktivnostih zaposlenih …), kot zaradi fotografije poleg, objavljam spodnjo novico, iz 16. številke Kamniškega občana 1983. V ospredju vidimo kompleks tovarne Ete in Svilanit, nato pa severni del Kovinarske ceste, stare stanovanjske bloke Steletove ceste in … travnik. Travnik med staro stavbo SKG-ja na jugu in Kovinarsko cesto na severu (vmes je le bencinska črpalka).

Kamniški občan 1983, št. 16

Če že govorimo o obletnici Svilanita, ne smem mimo 60-tih let Ete.

Kamniški občan 1983, št. 21

V teh letih, 1980-1985, kar dežujejo prispevki o športnih uspehih našega krajana Boža Janežiča. Današnjega lastnika graščine Perovo. Bil je uspešen motorist, 32 na Manu, tretji na Grobniku, zmaga, državni prvak v motociklizmu … Tokrat objavljam le en prispevek o njem. Razlog? Namen imam pripraviti poseben prispevek, v katerem bom ‘govorila’ le o ljudeh s Perovega oz. o ljudeh povezanih s Perovim. Seveda tistih, o katerih je tekla beseda v Kamniškem občanu.

Kamniški občan 1982, št. 18

Zaključujem z zanimivim prispevkom. Vsaj meni. Ko takole listam po starih Kamniških občanih si večkrat rečem – saj danes ni popolnoma nič drugače. “Hja, takle mamo. :)” V prejšnjem mandatu sveta KS Perovo smo se med drugim ubadali s povsem enako težavo – kako vključiti nove prebivalce KS Perovo v KS Perovo in v Kamnik – , kot svet KS Perovo v letu 1984. Pa so in smo res aktivno iskali rešitev? Ali smo le in samo pisali, navidezno o tem razmišljali, dejansko pa za “rešitev” nismo naredili kaj dosti oz. nismo naredili nič? So sploh vsi tako mislili in danes tako mislimo? Sploh so in želimo rešiti to ‘težavo’? Hmmm. Organizacija srečanja krajanov v letu 1984 je bila zagotovo velik korak za dosego cilja, za danes pa lahko zanesljivo rečem le – važno, da se težave zavedamo! Tisti, ki resno mislimo z vključitvijo naših novih prebivalcev in tisti, ki le na zunaj kažejo, da resno mislijo. Upam, da “nam” v tem letu, letu praznovanja 770-letnice Perovega, uspe organizirati kaj podobnega, kot so uspeli pripraviti Perovljani pred skoraj 27-leti.

Kamniški občan 1984, št. 14

Se nadaljuje … S prispevki o dogodkih, ki sem jih že doživela 🙂