Iz mojega kraja

V četrti številki Kamniškega občana v letu 1985 najdemo zanimiv pogled na KS Perovo. Ob koncu leta 1984 se je asfaltirala Pot 27. Julija. Most čez Kanal Kamniške Bistrice je dobil novo ograjo. V januarju 1985 je KS Perovo postala bogatejša za pomembno pridobitev. Kakšno? Verjeli ali ne, krajani so se razveselili postavitve medkrajevnega telefona na stavbi SKG. Gradilo se je, število stanovanj in stanovalcev je rastlo, primanjkovalo pa je… Trgovin in uslužnostnih servisov. Otroških igrišč ni bilo, otroci so se igrali na parkiriščih, zelenicah in ob prometni cesti, na Steletovi cesti so pogrešali prehode za pešce, omejitve hitrosti, javno razsvetljavo.

Prav zanimiv je ta zapis v primerjavi z dogajanjem v KS Perovo danes in razvojem družbe nasploh. V preteklem letu, torej letu 2010, je Pot 27. julija dobila enostranski pločnik, v letu 2008 je most čez Kanal Kamniške Bistrice (pri Vovku) znova dobil novo ograjo, svoj telefon, mobitel imamo danes praktično vsi, število stanovanj in stanovalcev je vse do današnjega dne v KS Perovo naraščalo, veliko se je gradilo in še vedno se gradi – trgovina Mercator tehnika. Če so si v letu 1985 v KS Perovo želeli trgovin, se jih verjetno danes, kolikor se le da, branimo; ne samo krajani KS Perovo, temveč vsi občani Kamnika (No, kakšnega Müllerja se verjetno ne bi branili, a kaj ko nam na le še peščici praznega gradijo razne Kike, Hoferje, Mercator tehnike in podobno.) V preteklem letu je občina Kamnik obnovila otroško igrišče na Zikovi ulici, projekt ureditve igrišča za starejše otroke na Zikovi ulici pa je vodil in v lanskem letu dokončal svet KS Perovo (s finančnim prispevkom občine Kamnik). Na Steletovi cesti še vedno pogrešamo prehode za pešce, a trenutna zakonodaja zarisa pešcev na mestih, kjer bi si jih krajani želeli, ne omogoča, grbine so kar solidno ‘zmanjšale’ hitrost nas voznikov, glede javne razsvetljave na Steletovi cesti pa bi si danes želeli postavitve luči pod drugačnim, »evropskim« kotom svetenja.

V deseti številki Kamniškega občana iz leta 1985 najdemo novico o Super moto slalomu na Steletovi cesti. Znova »prenesimo« to novico v nam bližji čas. V letu 2009 se je Super moto slalom vrnil v KS Perovo; na Podlimbarskega pot ga je pripeljal Brane Prezelj.

Ob koncu leta 1985 se je Steletovi cesti le »odprla« svetlejšo pot v prihodnost. Živahna Steletova cesta, ki so ji še večjo živahnost pridali tekmovalci – kolesarji in motoristi ter gasilci, je dobila javno razsvetljavo. Še vedno pa ni bilo željenih prehodov za pešce, omejitve hitrosti na Steletovi cesti, trgovin, servisnih lokalov, vrtca, garaž, igrišča … Vse to je zapisano v 12. številki Kamniškega občana v letu 1985.

Vstopimo v leto 1986. V četrti številki Kamniškega občana lahko preberemo, kaj vse je KS Perovo prinesel samoprispevek.

Iz 16. številke Kamniškega občana – Titan je praznoval 90. letnico… Dodatek sledi v 17. številki.

.
.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

V 18. številki Kamniškega občana se je PoB sprehodil po Zikovi ulici in naslikal njeno hmmm klavrno podobo – baraka, baraka, zabojniki za smeti in smeti okrog zabojnikov, neigrišči, nepravilno parkirani avtomobili, neurejena pešpot do avtobusne postaje, neuporabna zaklonišča, gradbeni odri, klopi, drzni vozniki, neprevidni prehodi čez cesto, prometne neoznake, na obzorju je gradnja trgovine … Mislim, da komentar ni potreben. Razen morda – upam, da je PoB iz Zikove ulice »skočil/a« na sprehod v kakšen lepši kraj. In, prav zanimivo bi bilo videnje PoB-a/e Zikove danes.

Kakšna želja po igrišču v 21. številki Kamniškega občana …

V ta isti številki preberemo, da ni pomembno, »da sta jim pomagala tudi dva manekena«. Zagotovo pa je pomembno to, da so se na modni brvi v Svilanitovih izdelkih sprehodila lepa dekleta . Modna revija v Kamniku …

Že je tu leto 1987. Začenjamo športno. Marko Prezelj, ga poznate? O perovskih ljudeh bom, kot sem že napisala, pripravila poseben prispevek, tokrat objavljam le enega izmed člankov o našem Marku. Prvega, ki sem ga zasledila; četrta številka Kamniškega občana 1987. Nadaljujejo se tudi članki o športnih uspehih Boža Janežiča.

Samoprispevek 1987. Iz 17. številke Kamniškega občana. Samoprispevek v krajevni skupnosti Perovo je bil uveden s 1.6.1986 po stopnji 1,5% z naslednjo namembnostjo:

Kaj ni zanimiv oglas iz 18. številke? Ja, tako je včasih bilo.

Pa s(m)o le dočakali! Dve igrišči na Zikovi ulici. Največja zahvala zanju pa gre, kot lahko preberemo v 19. številki Kamniškega občana, Usmanu Djalilu iz Zikove ulice 1. Veliko vlogo pri ureditvi igrišča je odigral svet KS Perovo, nepogrešljiva je bila pomoč Gradbinca. Najbolj pa so se seveda urejenih igrišč razveselili otroci. Na dan otroka je potekala slavnostna otvoritev igrišča in prav to, slavnostno otvoritev, sem si še kako želela tudi sama v prejšnjem letu, ko je svet KS Perovo znova uredil igrišče za starejše otroke na Zikovi ulici. Po toliko prizadevanjih, tolikem delu, toliko prošnjah, toliko …, bi si res želel tovrstne pike na i. Žal otvoritve ni bilo, a … Glavno, da so bili in so otroci znova veseli, ker se lahko igrajo na igrišču!

»Ko gradbeni ropot ne poškoduje zelenja, uspe pa to človeškim rokam iz Gradbinca«, beremo v 22. številki Kamniškega občana. Trud in želja stanovalcev Zikove ulice 7 po zeleni okolici svojega bloka je bila tako poteptana. Beremo še o težavi, ki jo stanovalcem severnih stanovanj bloka povzroča vlaga in »neiznajdljivosti« soseda pri reševanju te težave. Ne manjka dobrohotni nasvet Ivane Skamen sosedom, ki so za brisalci svojega avtomobila prejeli tisti ‘zoprni’ listek. In to še ni vse. Na Zikovi 7 so se naselile tudi »prebivalke«, predrzne stanovalke, ki so radovedno vstopale, se sprehajale in se nepovabljene prehranjevale prav v vsakem domu. Joj, res bogi so bili »vrabčki« na Zikovi ulici 7 v letu 1987.

V želji po svetlejših novicah iz KS Perovo, pojdimo »nekaj dni« naprej. V leto 1988.

Najprej si v 5. številki Kamniškega občana poglejmo naši dve zaklonišči …

Eno zaklonišče je še v Gasilskem domu. In prav gasilci so imeli v letu 1988 vajo reševanja iz tovarne Svilanit. Poglejmo si fotografijo, ki jo najdemo v 12. številki Kamniškega občana.

Smo že pri 13. številki. B. Novak je za bralce Kamniškega občana razmišljal ob načrtovanih Titanovih investicijah. »Udarita« se optimistični občan Tone in občan Jože, ki na vse gleda stvarno in izkušeno ter s potrebno previdnostjo. Kdo »zmaga«? Verjetno niste presenečeni, da je pravilni odgovor Tone … V gradnjo je šel Titan pa potem »Titan« pa še en »Titan« pa … uff, koliko kamniških »Titanov«. Posledice uničenega okolja pa smo čutili, čutimo in jih bomo tudi v prihodnje. Ko bi jih vsaj v čim manjši meri! Koraka, korakov nazaj žal ne moremo narediti, lahko le upamo, da je zdaj kočno (!) nastopil čas Jožetov. V smislu truda pri omiljanju posledic zgrešenega Tonetovega optimističnega pogleda in udejanjanja v preteklosti  in pametnega, stvarnega, izkušenega pogleda in dejanj v prihodnje …

V 14. številki Kamniškega občana najdemo več ‘perovskih’ vrstic. Začnimo s priznanji; srebrno plaketo Občine Kamnik je prejel Anton Ipavic, javno priznanje Občine pa Mojca Poznanovič. Že v prejšnjih letih je Občina podeljevala priznanja Kamničanom, gotovo tudi krajanom Perovega, a žal tega nisem znala razbrati.

V istem letu se je v Svilanitu zgodila tehnološka prenova, znova tudi o otroškem igrišču na Zikovi ulici.

.

.

.

.

.

.

Ponovno: samoprispevek in 17. številka Kamniškega občana v letu 1988.

Leto 1989. Mnenje naključno vprašanih ljudi o razdelitvi KS Kamnik na 5 krajevnih skupnosti najdemo v 3. številki Kamniškega občana.

Znova k športu. Znova k Janežiču. A tokrat ne k Božu, temveč k njegovemu bratu Petru. Vozniku rallyja. Intervju, ki ga še ne morem prebrati, morda ga boste lahko vi, jaz ga bom, upam, lahko kasneje, ko začnem pripravlajti novico o »obrazih KS Perovo« iz Kamniškega občana.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

V 6. številki Kamniškega občana preberemo, da je gradbeni odbor znotraj sveta KS Perovo pristopil k izpeljavi projekta izgradnje sistema kabelske TV v krajevni skupnosti, ki se je financiral iz krajevnega samoprispevka.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Pred nami so prostorski načrti. Kamniški občan, leto 1987, številka 12. Začela se je ideja o povezovalki v naši KS. B-27 Ljubljanska cesta – del – Kovinarska cesta. Še danes povezovalke ni in je verjetno, na veselje krajanov, zlasti tistih iz Kovinarske ceste, tudi ne bo. V ostalem delu pa je prostorski načrt, čeprav več let kasneje (v zadnjih letih), načeloma realiziran. Iz tega časa je tudi zazidalni načrt B-7 Titan, ki se mu na določenih mestih človek danes prav kislo nasmeji. Temu zazidalnemu načrtu že sledi novi, in sicer OPPN B11 Titan Svit, sprejet v lanskem letu.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Na oba zazidalna načrta, B-27 in B-7 v 14. številki Kamniškega občana sledi odmev krajanov (glede na prvi odstavek bi bilo po mojem mnenju pravilneje – odmev peščice krajanov, ki vidijo malce dlje od svojega praga; glede na celoten članek pa bi bil po mojem mnenju pravilnejši naslov brez omembe B-27). Joj prejoj, lahko napiše človek, ko prebere ta prispevek. Oz. kako podobno je vedno sprejemanje še kako pomembnih (!) zazidalnih oz. danes poimenovanih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Žal se te pomembnosti tisti “nasprotje peščice” zavedo šele takrat, ko je že prepozno. Ljudje!!!

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Še zadnje leto, ki ga predstavljam v tem sklopu. Kamniški občan in Perovo v letu 1990.

V drugi številki Kamniškega občana preberemo, da je bronasto plaketo SITKS Kamnik prejel Marko Prezelj.

Začele so se priprave na volitve, v lokalnem časopisu so se predstavljali kandidati … Občinske, državne volitve … Ne bom se poglobljeno spuščala oz. sploh spuščala v politične volitve, kandidate, spregledati pa vendarle ne morem enega kandidata, in sicer našega krajana, kandidata za poslanca v slovenski zbor občin, Branka Novaka. In še tega krajana se dotikam le zaradi uspešnega nadaljevanja, nadaljnje poti, njegovega pomembnega prispevka Kamniku in Sloveniji. Objavljam del njegovega samointervju v 5. številki Kamniškega občana, več o njem pa sledi, kot sem že nekajkrat zapisala, v prispevku, ki bo govoril le o ‘perovskih obrazih’.

V 12. številki Kamniškega občana med nagrajenimi krajani KS Perovo najdemo Zvonimirja Lemiča, dobitnika srebrne plakete Občine Kamnik, Vladimirja Breznika, dobitnika bronaste plakete Občine Kamnik in Janeza Majcenoviča, dobitnika nagrade Toma Brejca. V isti številki je objavljeno tudi obvestilo krajanom KS Perovo glede kabelske TV.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Poplave na Perovem, 1. november 1990. O tem sem že veliko pisala, zato naj tokrat govorijo »le« slike in prispevek iz 15. številke ter prispevek iz 16. številke Kamniškega občana.

Se nadaljuje …