Perovo praznuje častitljivih 770 let (Kam. občan, 25. februar 2011)
25/02/2011
Prva pisna omemba in sprehod po nadaljnji zgodovini Perovega
Sklepamo lahko, da je bil Bero lastnik gospostva oz. posestva na današnjem Perovem. Po njem naj bi Perovo dobilo ime. Ime Bero je bilo precej pogosto ime imenitnikov tistega časa v Kamniku.
Perovo se kot vaško naselje v pisnem viru prvič omenja 8. maja 1241, ko je bila listina Konrada iz Žovneka za Herborda Turjaškega izdana »v vasi Perovo blizu Kamnika (in villa Peraw prope Stein), ko biva sedaj v Kamniku gospod Friderik, presvetli vojvoda Avstrije«. V maju 1241 se je torej v Kamniku v spremstvu številnih vitezov mudil vojvoda Friderik Bojeviti Babenberški, mož Neže gospodarice Kranjske, dedinje andeških posestev. Ne vemo, kako je izgledala »villa Peraw«, kjer je skupaj z vitezi in njihovimi konji dobil zatočišče Konrad iz Žovneka, ki je ob tej priložnosti z listino odstopil Herbordu s Turjaka nekatere desetine po Ribniški dolini.
V listini iz leta 1247 se prvič omenja vitez Henrik s Perovega, ki je imel sedež na dvoru Perovo. Dvor Perovo pa se prvič izrecno omenja šele leta 1426 (hof zu Peraw).
Stoletja je bilo Perovo primestna vasica polj, travnikov, gozda in peščice hiš; dve graščini, graščina Perovo (Janežičeva graščina) ob Kovinarski cesti na zahodnem bregu Bistrice in graščina Zgornje Perovo (Reščičeva graščina) ob obvoznici na vzhodnem bregu Bistrice sta z južne strani varovali srednjeveški Kamnik. Obe graščini in po njih poimenovana dela vasi je od nekdaj povezovala brv čez Bistrico (prav ob tej brvi sta 27. julija 1941 padli prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem Miklavčič in Mlakar).
Ob obeh graščinah sta v srednjem veku tekli mlinščici in poganjali kolesa graščinskih mlinov. Ime pri Mlinarju je do današnjih dni ohranila hiša ob Kovinarski cesti, ob kateri je tekla zahodna Mlinščica. Na tem mestu moramo omeniti vsaj še dve pomembnejši perovski hiši. Prva je prelepa Sossova vila na Perovem 1, ki jo lahko vidimo v ospredju na številnih ohranjenih starih razglednicah Kamnika. Druga pa je Beštrova (Matijeva) hiša s spominskim obeležjem, da je v letih 1911-1912 tam stanoval kasnejši predsednik SFRJ Josip Broz Tito.
Graščina Perovo (J.V. Valvasor)
Kamniške tovarne (ne samo perovske) so zaposlovale vedno več ljudi, poglavitna potreba delavcev pa je bila živeti bližje podjetij. Na Perovem se je zato pričela gradnja nizkih in kasneje, ko se je mesto Kamnik v 60-letih začelo pospešeno širiti proti jugu, visokih stanovanjskih blokov. Ti so področje Perovega postopno, vse do danes, skladno z razvojem in potrebami ljudi ter v zadnjih letih tudi z določenimi za krajane manj razumljivimi političnimi odločitvami, vedno bolj spreminjali v stanovanjsko, blokovsko sosesko. Ta je danes skupaj s starimi domovi, nekaj novimi stanovanjskimi hišami in drobtinico še ostalega zelenega objeta v industriji. »Blokovsko« Perovo so v 90-ih letih in novem tisočletju dopolnile storitvene dejavnosti, z uresničevanjem sprejetih prostorskih načrtov pa se bo tudi v prihodnje posegalo v zeleno z gradnjo stanovanj, trgovin, industrijskih in poslovnih objektov, garažne hiše. Pomemben delež k prostorskim spremembam Zgornjega Perovega je prispevala gradnja kamniške obvoznice v 80-ih letih, zraslo je več novih stanovanjskih hiš na t.i. Vajsovem travniku. Ob izsekavanju gozda južnega dela Zgornjega Perovega so na nekdanjih gobarskih in borovničarskih najdiščih v 90-ih letih zaživele nove hiše, ob Bistrici na obvoznici pa je zrasla trgovsko-poslovna cona. Spremembe se obetajo tudi v prihodnje …
Graščina Zgornje Perovo (J.V. Valvasor)
Osem stoletij je torej Perovo klesalo današnjo podobo, a na popotovanju skozi čas ni izgubilo starodavne duše, ni se izgubilo v preteklosti. Ni tudi povsem popustilo mestnim in novodobnim oblikovalcem prostora in načina življenja. Ohranja klenost in ponos starodavnega vaškega naselja. Ohranja tudi svojo edinstveno posebnost: le korak loči tovarne, trgovine in lokale od kmetijskih in grajskih poslopij. In prav toliko visoke hiše v nebo od travnikov in drevoredov. Perovo, kjer se sodobno in starodavno razlegata na obeh bregovih Bistrice, je kraj za prospekt raznolikosti.
Kje sploh je Perovo?
Skozi zgodovino se je kraj oziroma ime Perovo večkrat brisalo in ponekod tudi zbrisalo. Tako je prav gotovo z današnjo Kovinarsko cesto, ki se je še v 60-ih letih imenovala Perovo. Si lahko predstavljate, da nekdanjo hišno številko Perovo 9 z desnega brega Bistrice (sedaj Kovinarska cesta 23) danes nosi hiša na levem bregu?! Le kaj bo »nekdo« izbrskal in pametnega pogruntal, ko bo čez 50 let listal po matičnih knjigah … V svoj pogled lahko ujamemo še eno veliko nepravilnost, ki v trenutni kamniški prostor vnaša zmedo. Gre za krajevno tablo Perovo, tablo, ki označuje Perovo kot naselje pri gostilni Coprnica na levem bregu Bistrice. Perovo že od leta 1934 ni naselje. Za nameček ime Perovo nosi graščina Perovo na desnem bregu Bistrice, graščina na levem bregu pa je graščina Zgornje Perovo. Zaključimo s tretjo, za marsikoga še posebej »bistroumno« odločitivjo birokratov. Ob razdelitvi KS Kamnik na več samostojnih krajevnih skupnosti v letu 1981 se je razdelilo tudi Perovo. Zgornje Perovo je postalo del KS Novi trg, (Spodnje) Perovo pa del KS Perovo.
Meje nekdanjega naselja Perovo so tekle na severu po potoku Pijavšniku prek Bistrice in tovarne Svilanit proti sedanjemu »Svetilniku«, na jugu je meja tekla po potoku Kra(j)čku, nato prek Bistrice in zatem med sedanjima tovarnama Titanom in Svitom. Zahodna meja se je približno ujemala z Ljubljansko cesto, na vzhodu pa je perovska meja ubirala pot po gozdovih med izviroma Pijavšnika in Kra(j)čka, tako da je zaobjela tudi starodavno (keltsko) Kratno.
Viri: 1. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini, iz Kamnik 1229-1979, Božo Otorepec, 1985; 2. Graščina Zgornje Perovo in Graščina Perovo, iz Graščine na nekdanjem Kranjskem, Majda Smole, 1982; 3. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, I. Gorenjska, Območje Kamnika in Kamniške Bistrice, Ivan Stopar, Ljubljana, 1997; 4. Kamnik, Ivan Zika, Kamniški občan 1975, št. 1; 5. Veronika z Malega gradu – ukleta grofica Andeška? iz Grofje Andeško – Meranski, Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku, Zbornik razprav z mednarodnega znanstvenega simpozija Kamnik, 22. – 23., Janez Majcenovič, 2000; 6. Urediteljici Katji v poduk in prosti čas … pa tudi v zahvalo za potrpljenje!, Janez Majcenovič, Perovski list, 2010; 7. Perovske enačbe ali razjasnitev nejasnega, Perovski list, 2010, 8. Perovo, iz Krajevni leksikona Slovenije, II. Knjiga: Jedro osrednje Slovenije in njen JV del, 1971; 9. Janežičev drevored, Ana Jereb, Kamniški občan 1999, št.3; 10. http://www.gradovi.si/; 11. 35 let Svilanita, B.W., Kamniški občan, 1983, št. 16; 12. Etinih šestdeset let, Marica Tajč, Kamniški občan 1983, št. 21; 13. Od mlina do tovarne, Lojze Koder, Kamniški zbornik, 1955, 14. Prošnja pokroviteljem, Ivana Skamen, 2011.
Organizacijski odbor za pripravo prireditve ob 770-letnici Perovega
Že v lanskem letu je v glavah nekaj Perovljanov in Perovljank začela rojiti ideja, da bi v letošnjem maju na Perovem v počastitev 770-letnice Perovega pripravili družabno prireditev. V sredo, 2. februarja 2011, se je zgodil velik korak k izpolnitvi te ideje. V prostorih sveta KS Perovo so se zbrali predsednica sveta KS Perovo Majda Rojc, podpredsednica sveta KS Perovo Tina Ručigaj in Perovljani iz KS Perovo Janez Majcenovič, Barbara Novak, Branko Novak, Ivana Skamen, Katja Trotošek, Marta Zabret ter Goran Završnik; v mislih z njimi je bila ves čas tudi zaradi bolezni odsotna, a nepogrešljiva Helena Sterle. Soglasno smo se odločili: »V sodelovanju s krajani Perovega bo Organizacijski odbor za pripravo prireditve KS Perovo v mesecu maju letos pripravili dogodek v počastitev 770-letnice Perovega. K pripravi prireditve se povabi tudi KS Novi trg, ki obsega celotni del Zgornjega Perovega. Ker je leto 2011 leto prostovoljstva, bo tako organizacijski, kot izvedbeni del prireditve, temeljil na prostovoljstvu.« Vodenje projekta priprave dogodka je prevzela Barbara Novak, vsem bolje poznana po organizaciji Čarobnih dnevov, nedavno pa je z organizacijo boksarskega dvoboja med Dejanom Zavcem in Paulom Delgadom napolnila ljubljanske Stožice.
Prireditev na Perovem se bo odvijala v nedeljo, 8. maja 2011 (v primeru dežja se dogodek prestavi na soboto 14. maja 2011). Želja je, da bi k pripravi programa dogodka pritegnili čim več krajanov Perovega, ki bi sokrajanom in ostalim gostom na majski dan predstavili svoj pevski, plesni, glasbeni, športni, akrobatski, slikarski, umetniški … talent. Lahko nastopijo sami ali v družbi drugih Perovljanov in prijateljev, sorodnikov, znancev, ki ne prihajajo s Perovega. Nad predstavitvijo na prireditvi se želi navdušiti tudi čim več institucij s področja Perovega oz. institucij, ki so zvezane s perovskimi krajani. V upanju na številne prijave tekmovalcev bodo dijaki in profesorji ŠCRM Kamnik pripravili športne aktivnosti, nogomet, badminton, namizni tenis ter štafetne igre. Naši najmlajši, ki obiskujejo perovski vrtec Sneguljčico in druge vrtce, se bodo predali slikarskemu ustvarjanju, ročnim spretnostim in pestrim otroškim igram. Program bodo obogatili perovski osnovnošolci, manjkali ne bodo starejši krajani Perovega, zlasti od naših babic si nadejamo priprave okusnih piškotov in drugih dobrot. Na prireditvi bo sodelovalo društvo Sožitje in le ugibamo lahko, kako se bodo v prireditev vključili kamniški gasilci. S prireditvijo se stremi k pripravi medgeneracijskega druženja, obogatenega z dobrodelnim (pomagali bomo eni ali več socialno ogroženim družinam s Perovega) in ekološkim čutom, druženja, v katerem bo prav vsak lahko našel nekaj zase. Na pomladni dan se bomo seveda na simbolen način spomnili tudi bogate zgodovine Perovega in skušali s prav posebnim dogodkom na perovski brvi združiti in povezati Perovljane iz KS Perovo in KS Novi trg. Prireditvi bi piko na i s svojo prisotnostjo prav gotovo narisala Občina Kamnik oz. kamniški župan Marjan Šarec.
Skratka, želimo pripraviti prireditev, na kateri bi se imeli vsi Perovljani in številni drugi obiskovalci tako zelo lepo, da bi takoj po zaključku nedeljskega dogodka 8. maja z navdušenjem že mislili na pripravo podobne prireditve v prihodnjem letu.
Verjamemo tudi, da nam bodo perovski pokrovitelji, medijski, materialni in finančni, prijazno ponudili svojo dlan in »obdarili« svoj praznično odeti kraj, s katerim so poslovno ali kako drugače življenjsko povezani.
