Zlata njiva – zlato polje na Perovem
10/08/2011
Pogled z balkona “dvojčkov” je, po moji oceni, danes eden najlepših, če ne celo najlepši, v pozidani, sivi KS Perovo. Hribi, gozd, Velika Špica, travnik, Janežičev drevored – ZELENO, perovska graščina – STARO, prostrana njiva, polja, vrtovi – RJAVO in RUMENO … Ne samo pogled z balkona, lep je sprehod tam mimo, lepo je postati tam zraven, lepo je … Lepo je, ker je!
Poglejte si spodnji video posnetek, ki je nastal pred približno tremi leti. Prepričana sem, da boste, tako kot jaz, tudi vi občutili, kako sicer prijeten sogovornik Janez Majcenovič, star Perovljan, z grenkobo v srcu pripoveduje o pogledu svojih prednikov skozi okno perovske hiše (danes Kovinarske ceste 23). Prek travnikov in polj je skozi gavtre okna, ki sedaj domujejo na Rzeniku, Majcenovičeva družina videla vse tja do podgorske cerkve, do 2123 metrov visokega “vremenoslovca” Storžiča, do … Ne le Majcenovičeva družina, pogled tja daleč v daljavo je segel vsem Perovljanom, ki so živeli na Perovem (danes Kovinarski cesti).
S Kovinarske ceste se je skozi leta grenkoba v srcu, ki naj jo ponazorijo besede: “Danes se še vidi špička s Storžiča … jutri se ne bo več,” selila k stanovalcem Zikove ulice …, Steletove ceste …, Ljubljanske ceste … Kdo zdaj gleda Storžič?!
V srcih Perovljanov danes ne živi le zgoraj opisana grenkoba (pogled v preteklost), temveč tudi “bojazen”, zaskrbljenost ob pogledu v prihodnost, kar naj ponazorijo naslednje besede: “Danes se še vidi Velika Špica, “jutri” …”
Zlata njiva ovsa
V mesecu marcu letos sem se, nekoliko poetično, ob pogledu na fotografije ene zadnjih nepozidanih zaplat v KS Perovo (foto: Matevž Skamen), razpisala o bolečini Perovljanov pred tridesetimi leti ob izgubi svojih (in nesvojih) njiv, travnikov (pravilneje zamenjavi za zemljišča na drugih lokacijah) in njihovi zaskrbljenosti za (ne)zdravo okolje, v katerem bodo živeli (… živimo) mlajši rodovi. Ne bolečina ne zaskrbljenost Perovljanov (ponazorjeno z Nikom Steletom) nista mogla zadržati brezbrižne rasti stolpnic – tudi mojega doma. Vse do danes; vedno bolj brezbrižno, vedno bolj agresivno, vedno bolj nerazumljivo. Zapis sem zaključila s sivo slutnjo, kajti pripravlja se nov prostorski načrt Občine Kamnik ter s tem tudi načrt za KS Perovo in eno naših zadnjih “zelenih” zaplat … Že sedaj sprejeti prostorski načrti do KS Perovo niso prav nič prijazni (OPPN B 11 Titatn Svit, LN B5 Perovo, LN B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del), poleg tega je bil v času mojega pisanja travnik zahodno od Titana in južno od Mercatorja resno “odet v modro – oranžno ogrinjalo” (naprej …).
Tokrat vam ponujam poletni slikovni pogled na ta isto nepozidano zaplato, njivo ovsa, po kateri se sprehaja prijazni kombajn, njivo, v katero se vsiljuje človeški – gradbeni “plevel”, v njivo znotraj megalomanskega socialističnega zazidalnega načrta (kot ta prostor poimenuje g. Skamen).
V fotografski objektiv je nazorne ter perovskim očem ljube in želene motive ujel Matevž Skamen.