Čeprav še nisem pretirano v letih, mi je v roke prišla 10. ševilka (oktober) revije Vzajemnost. Se zgodi. V njej je v rubriki Odstrte podobe objavljen zanimiv prispevek Borisa Dolničarja z naslovom Značilne kamniške mestne zgradbe naj ostanejo, ki je nastal ob pogovoru z Nikolajem Sadnikarjem. Sledi krajši povzetek.
Ko dolgotrajni, veliki načrti o t.i. »Eurotripu« padejo v vodo, se, če verjameš ali ne, znajdeš v … Benetkah.
Nad obiskom tako prikupnega vodnega mesteca na otoku z raznobarvnimi hišami, kjer ob pogledu s številnih mostov vidiš le nasmejane obraze turistov ob vožnji v kraljevskih gondolah in kjer v prijetni družbi uživaš v sprehodu po ozkih uličicah med številnimi stojnicami in trgovinicami, si vsekakor navdušen. Če k temu dodaš še ogled beneških znamenitosti, simpatične pogovore s prodajalci, nakup spominkov, kratek postanek na »steklarskem« otoku Muranu in buranske čipke ter piškote, pozabiš celo na neuspeli evropski podvig. Da pa se dobro počutiš tudi, ko prijateljem razlagaš o propadlih sanjah obiska evropskih prestolnic in o nadomestnem enodnevnem izletu v mesto, poznanem po karnevalu beneških mask, izlet preprosti poimenuješ »miniaturni Eurotrip«. Se dobro sliši, kajne?
Začenjam z nekaj fotografijami zamegljenega Kamnika, ki so nastale ob prvooktobrskem vzponu na Stari grad in Špico. Zakaj s temi, ne ravno najlepšimi, slikami? (prvič in zadnjič s “filozofsko” razlago)
Najprej zato, ker niti sama še dobro ne vem, o čem vse bom na tem blogu sploh pisala. Torej, zamegljenost prvič.
Nadalje zato, ker vsaj delno slike odražajo moj trenutni, še močno zamegljen, nejasen pogled na Kamnik (kot mesto, Kamničani, dogajanje…), ki mu bom na tem blogu posvetila največ besed. Malo vem oz. nič ne vem. Počasi želim odgrinjati meglico in v najširšem pomenu besede spoznavati mesto pod Alpami. Mestu, ki je kljub vsej zamegljenosti, tako moji kot vremenski, tako zelo lepo. Torej, zamegljenost drugič.
In nenazadnje je tu še sama pot na dva kamniška vrhova. Pot kot simbol. Ko si na začetku in ko prideš na vrh. Stati v sredo na vrhu 585 oz. 651 metrov visokih gričev, je bil zame velik uspeh. Naporna pot, veliko ovir. Ampak s postavljenim ciljem, z veliko željo in s trdno voljo mi je uspelo. Želim si, da bi bilo tudi z ustvarjanjem vsebine tega bloga in predvsem pri doseganju ciljev, ki sem si jih pri tem zadala, podobno. Do tja vodi dolga… pot. Torej, oddaljenost.
Tako kot vedno, mi je iznenada prišla na misel ideja. Ideja, da bi delček tistega, kar me zanima, delček tistega, kar mi je všeč in kar bi morda zanimalo še koga, prenesla na spletne strani. Kaj bo to, danes še sama natančno ne vem. Pričakujete oz. pričakujemo lahko marsikaj. Ker bo to za mene le neke vrste hobi in sprostitev, bodo teme pisanja verjetno (v največji meri) preproste, pozitivne, svetle. O lepem in o dobrih.
Zagotovo bo, glede na moje trenutno zanimanje, vsaj na začetku največ prispevkov namenjeno Kamniku in Kamničanom/kam tako in drugače. Spomini in sedanjost, besedila in slike, »strokovno« in laično, resno in smešno, neaktualno in aktualno… Prikazano preko oči osebe, ki se je komaj dobro zavedla, da živi v Kamniku, preko oči osebe, ki Kamnik spoznava, preko oči osebe, ki si želi o Kamniku izvedeti več. Pisati, fotografirati, snemati… se bom trudila tisto, česar na spletnih straneh še ni ali je tega malo ali ni strnjeno ali v zapisanem le ni kamniškega duha. Seveda glede na veliko količino že objavljenega spletnega gradiva, to večkrat ne bo mogoče. V teh primerih se bom trudila dodati drobec novega ali pa vsaj nekaj mojega. Upam, da mi s pridihom sreče uspe uresničiti vsaj kanček zamišljenega.
Kar ne bo iz Kamnika, bo iz avta. To je kjerkoli in karkoli zunaj Kamnika. Kaj bo to, znova ne vem. Morda kakšno potovanje, umetniško ustvarjanje, zanimivo spoznanje ali oseba, kaj v zvezi z raznobarvnimi »miškami«… Pustimo se presenetiti.
Verjetno bo marsikomu oboje, Kamnik in zunaj njega, avt. Zato vam že sedaj svetujem, da če se vam bo zdelo avt, se hitro vprašajte kam? in pojdite avt (ven). Vsem želim, da se imate lepo, zato počnite, kar radi počnete!
Ker sem sama pravi računalniški antigenij, seveda ne bi bila sposobna tega bloga ustvariti nikoli v življenju. Zato se najlepše zahvaljujem B.N. (če želi naj se s polnim imenom predstavi sam), ki mi je v rekordno (pre)hitrem času izpolnil željo! Žal z manjšo priredbo moje prošnje – v tem primeru imam (žal) srečo, da je B. predobrega srca. Hvala!
Zahvaljujem se tudi vsem članom sveta KS Perovo, ki so mi dovolili uporabo poddomene oz. kakorkoli se že temu reče. Z računalniškimi pojmi in računalnikom sem res še v fazi onikanja.
Vse morebitne bralce oz. obiskovalce strani prosim za razumevanje mojih zgoraj na kratko predstavljenih računalniških nespretnosti.
Sedaj pa prav zares – začnimo.
Tako kot vedno, mi je iznenada prišla na misel ideja. Ideja, da bi delček tistega, kar me zanima, delček tistega, kar mi je všeč in kar bi morda zanimalo še koga, prenesla na spletne strani. Kaj bo to, danes še sama natančno ne vem. Pričakujete oz. pričakujemo lahko marsikaj. Ker bo to za mene le neke vrste hobi in sprostitev, bodo teme pisanja verjetno (v največji meri) preproste, pozitivne, svetle. O lepem in o dobrih.
Zagotovo bo, glede na moje trenutno zanimanje, vsaj na začetku največ prispevkov namenjeno Kamniku in Kamničanom/kam tako in drugače. Spomini in sedanjost, besedila in slike, »strokovno« in laično, resno in smešno, neaktualno in aktualno… Prikazano preko oči osebe, ki se je komaj dobro zavedla, da živi v Kamniku, preko oči osebe, ki Kamnik spoznava, preko oči osebe, ki si želi o Kamniku izvedeti več. Pisati, fotografirati, snemati… se bom trudila tisto, česar na spletnih straneh še ni ali je tega malo ali ni strnjeno ali v zapisanem le ni kamniškega duha. Seveda glede na veliko količino že objavljenega spletnega gradiva, to večkrat ne bo mogoče. V teh primerih se bom trudila dodati drobec novega ali pa vsaj nekaj mojega. Upam, da mi s pridihom sreče uspe uresničiti vsaj kanček zamišljenega.
Kar ne bo iz Kamnika, bo iz avta. To je kjerkoli in karkoli zunaj Kamnika. Kaj bo to, znova ne vem. Morda kakšno potovanje, umetniško ustvarjanje, zanimivo spoznanje ali oseba, kaj v zvezi z raznobarvnimi »miškami«… Pustimo se presenetiti.
Verjetno bo marsikomu oboje, Kamnik in zunaj njega, avt. Zato vam že sedaj svetujem, da če se vam bo zdelo avt, se hitro vprašajte kam? in pojdite avt (ven). Vsem želim, da se imate lepo, zato počnite, kar radi počnete!
Ker sem sama pravi računalniški antigenij, seveda ne bi bila sposobna tega bloga ustvariti nikoli v življenju. Zato se najlepše zahvaljujem B.N. (če želi naj se s polnim imenom predstavi sam), ki mi je v rekordno (pre)hitrem času izpolnil željo! Žal z manjšo priredbo moje prošnje – v tem primeru imam (žal) srečo, da je B. predobrega srca. Hvala!
Zahvaljujem se tudi vsem članom sveta KS Perovo, ki so mi dovolili uporabo poddomene oz. kakorkoli se že temu reče. Z računalniškimi pojmi in računalnikom sem res še v fazi onikanja.
Vse morebitne bralce oz. obiskovalce strani prosim za razumevanje mojih zgoraj na kratko predstavljenih računalniških nespretnosti.
Sedaj pa prav zares – začnimo.