Sprehod po kamniškem bolšjaku
V sobotah dopoldan pogosto zaidem na Šutno, na bolšjaka. In večinoma stojim, kje drugje, kot pri knjigah. Iščem knjige, kamniške knjige, časopise, zbirke, slike… Kamnika. Včasih se mi nasmehne sreča, včasih ne. Zanimivo pa ni le iskanje in listanje knjig, prav prijetni so lahko tudi pogovori s prodajalci, prodajalkami, naključnimi mimoidočimi, včasih srečaš tudi znance, prijatelje in se z njimi zapleteš v prav prijetne klepete.
Danes sem se mimo »stojnic« bolšjaka sprehodila s prijateljico Aido. Sprva sva si ogledovali vsaka svojo stvar, jaz sem stala pri eni, ona pri drugi stojnici (ja, zanimajo naju pač precej različna področja), nato pa sva zaradi navdušenja ene izmed naju nad najdenim stopili skupaj. Kaj kmalu se nama pri stojnici pridruži oz. zasmeji nek znan kamniški obraz. Obraz kamniškega podžupana Rudolfa Pfajfarja. Lepo, odprto naju je pozdravil, skupaj smo si ogledovali ponujeno blago, razvili prav prijeten, sproščen pogovor in, res super, vsak od nas je našel, kar je želel oz. kar mu je všeč. Kar naenkrat, ko je g. Pfajfar plačeval hmmm »ne izdam kaj«, se je v meni zbudila misel, da ta dogodek, da kamniški podžupan kupuje na bolšjaku v moji neposredni bližini, preprosto moram ovekovečiti. Ko sem to spregovorila na glas, pa sem izvedela… Kaj? Vas zanima?
Aida in g. Rudolf Pfajfar sta bila pred leti soseda. In, prav rada, navdušena sta se zato skupaj postavila pred fotografski objektiv. In zaželela sta si še nekaj. Zaželela sta si, da njuno fotografijo objavim, ja, le kje drugje kot na mojem blogu.
