Archive

Archive for november, 2010

Na Špici

november 20th, 2010 No comments

Po dolgem času (več kot 14 dni) sem se spet povzpela na Veliko Špico. Spolzka, blatna pot je posuta z listjem, tu in tam ti pa ti pot prekriža še kakšen manjši potoček …. Ampak, ta narava, svež, jesensko-topel zrak, prijetna družba, lep razgled z vrha, užitek.

Poglejmo si nekega padalca, ki jo je z vrha Špice po  “bližnjici” ucvrl v dolino.

Categories: hribčki in hribi Tags:

Na moji knjižni polici (spet) diši

november 10th, 2010 No comments
Ni dolgo tega, odkar na moji »prvi spodnji odprti polici knjižne omare levo« domuje Hiengova knjiga Kamnik – portret iz zraka. Ni se še razdišala (in se še kar nekaj časa ne bo!), ko se ji je pridružila nova nova knjiga (je kar prav dvakrat nova; ker med njima je prihod nove stare knjige).  Ta združitev staro-novih vonjav je »božanska«. Še bolj kot z “vonjanjem” po knjižni polici, pa to božanskost občutiš, ko držiš knjigo(-e) v roki, ko srkaš besede, se stapljaš s fotografijami, ilustracijami …
Ko sem danes sedela v družbi nekaj znancev in znank, mimo pride, zdaj ne morem napisati drugače kot lektorica Perovskega lista, Ivanka Učakar. Pozdraviva se in … presenečenje. Bila sem (njena) edina izbranka iz družbe, ki ji je poklonila knjigo. Otroško knjigo. Prav zadišalo je po svežem, po novem … Občutki, da si med več glavami izbran prav ti, je res nekaj posebnega. Pa ne, da bi s tem bila ne vem kaj (!), ampak ta »dogodek« je bil vsaj zame nek prisrčno-zanimiv način poklona (meni) … In še, zame to ni bil “navaden” ali “kr neki” poklon! Prejela sem knjigo, knjigo, ki jo vedno rada sprejmem, knjigo, ki vedno najde prostor v moji sobi; knjiga je pač knjiga. Moji današnji občutki ob sprejemanje knjige …  kar samo se mi je smejalo.  Čeprav sem v tistem glavnem trenutku prejemanja prav gotovo z zadržanimi očmi gledala podobno čuku. To je tisti »sladki šok«…
In kakšno knjigo mi je poklonila Ivanka Učakar  …
Categories: dogodki Tags:

Težave pri uporabi e-pošte, “e-bonton” ali/in osnovne »manire«(?!)

november 10th, 2010 No comments
Ne vem, če je beseda »manire«, ki sem jo za to, kar želim povedati, uporabila, pravilna. A vendar … Da začnem.
Ker ljudje lažje razumemo “snov”, če se nam prikaže s pomočjo primerov in ne prek neke filozofije (ki ima sicer v ozadju primere, ti pa ostanejo skriti, nevidni), bom zapisala dva primera. Prvi je tisti, ki me je danes  “zbodel” in vzpodbudil k pisanju tega prispevka.
Kaj želim s tem pisanjem? Najprej izliti se, potem pa … upam na boljše čase!
Categories: osebno Tags: