KamAvt

Ko sem se odločila za blog, sem bila nekako prepričana, da poezije na njem ne bo. Zdaj pa… Vedno več je je. Hmmm.
Verjamem oz. vem, da je večina ne razumete. Ste pa tudi taki, ki pravite (bravo!), da v njej najdete sebe, da v njej najdete življenjske nauke, da v njej najdete več in vedno, kaj novega. To je bistvo! Karkoli že najdete, karkoli že vidite, karkoli že… danes je tu novih nekaj vrstic. Mislim, da tudi ti verzi, ta tema, ne bi smeli biti tako zelo tuji.

Hkrati oz. najprej bom odgovorila še na nekaj (večkrat) zastavljenih vprašanj, opomb.. Najprej o poeziji, potem o blogu.
Verzi res vedno slonijo na tem, kar doživim, kar vidim, kar slišim, kar čutim… Ja, čisto lahko kdaj v verzih spoznate prav sebe in moj “komentar” na vas v vezani besedi. Ampak to ne pomeni, da sem v pesmi vedno jaz, lahko (in pogosto je tako) gre le za »zgodbo«, ki ni prav nič moja! Je pa resnična, življenjska in blizu mene. Lahko gre zgolj za razmišljanje, ki ga prelevim kot v »prozo-poezijo«. Na vsa ostala vprašanja pa… Odgovora, vsaj zaenkrat še, ne bom dala; naj deluje vaša domišljija.

Avtor prispevkov Naporne Egocentrić nisem jaz. To je povsem druga oseba, to je moja prijateljica!

Hvala za opozorila glede nepreglednosti bloga. Potrudila se bom izboljšati preglednost, čeprav, oprostite mi in prosim razumite ter bodite še malo strpni, trenutno nimam ideje kako.

In bo, obljubim, kmalu tudi kaj novega pod… Ustvarjamo.

Read more…

Ja, Kamničani si le želimo lahko koncertov, kot je bil včerajšnji na gradu Zaprice – Jazzovski koncert: Gregor Ftičar trio (Mekinjčan Gregor Ftičar – klavir, Filip Šijanec – kitara, Valentin Czihak – kontrabas) in posebna gostja, podgorska vokalistka Irena Vidic.

Res lepo je videti svoje nekdanje sošolce, ki tako uspešno jadrajo na valovih življenja… Danes so se na gradu Zaprice v meni že samo ob dejstvu njune prisotnosti, prisotnosti Gregorja Ftičarja in Matevža Sterleta, vzbudili prijetni, nepopislijivi občutki. In ko preidemo na njuno delo, njuno nastopanje, razstavljanje, na … jazz koncert… Ja, »žal« je bil nastop Gregor Ftičar tria s posebno gostjo, vokalistko Ireno Vidic, tako zelo poseben, tako  zelo…, da … na ogled razstave Matevža pridem drugič. Še dobro, da sem zasledila in uspela registrirati podatek, da bodo njegove slike v muzeju na Zapricah razstavljene še nekaj časa (a ne vem točno do kdaj). Dva tako posebna dogodka sta res preveč za en dan.
Ne prvič na Gregorjevem koncertu, zagotovo pa je res – prvič na njegovem jazz koncertu. Ko se usedeš tam, za razliko od moje običajne navade, v tretjo vrsto, se kolikor se le da udobno namestiš na stol, najprej sproščeno poklepetaš s kolegi, znanci, ob prihodu glasbenikov pa v roke vzameš digitalni fotoaparat – »kamero« in začneš… Snemaš. Prva skladba… Le nekaj sekund in… Ugasneš. Ne bo šlo. Prepustiš se glasbi, prepustiš se klavirju, prepustiš se kontrabasu, prepustiš se kitari, prepustiš se lučem, prepustiš se »pogovoru« glasbenikov, spustiš jih do sebe, spustiš jih v sebe… Tako še ob naslednjem Jazz Susie-u, potem pa si rečeš: »Nič, eno skladbo vzamem v zakup, posneti moram vsaj en You tube. Za sebe! Pač, pri eni skladbi ne bo uživanja«. Vstaneš, se sprehodiš do umaknjenega kotička in začneš… Snemaš in… hmm, zanimivo. Vidiš, da lahko gledaš, poslušaš in snemaš ter hkrati uživaš, sploh ne veš da snemaš, 5, 10, minut roka ne boli, kot da snemal ne bi, spiš in živiš, od izjemnega goriš, se prepustiš, mižiš in … te tipke, te strune… Super!
Prisluhnite…

Op. Podnapisi You Tubov še sledijo…

Read more…

Tokrat za začetek malo drugače. Jutri je nov dan, več energije in … posvetila se bom samo “mojim” Cicibanom in Vrabčkom. Danes pa…

Po uvodnem pozdravu direktorice Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zore Torkar sta sonce v dvorano muzeja Zaprice prinesla nastopa otroških pevskih zborov Cicibani in Vrabčki DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Marinke Aparnik. V mladem, radoživem duhu se je popoldne nadaljevalo z navdušojočim nastopom male impro šole Kamnik, ki jo vodijo Tamara Bračič, Jana Svetec in Goran Završnik, ter grajskimi igrarijami za vse generacije s skupino Reciklarji.

Ker je tu že tisti napovedani “jutri”, so tu tudi Cicibani in Vrabčki…

Nastop OPZ Cicibani in Vrabčki DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Marinke Aparnik

Read more…

“Vstopite v moj krilati živalski vrt”

Le malo je ljudi, ki doma ne bi imeli kakšnega hišnega ljubljenčka, pa naj si bo to kanarček, mucek ali kužek, morda ribica, hrček ali kača, danes nič posebnega ne predstavlja niti konj. Temu je rad pritrdil naš sogovornik, velik ljubitelj živali, a kaj hitro nadaljeval, da smo lahko prepričani, da med lastniki domačih živali zagotovo ni veliko takšnih, ki bi imeli 37 različnih vrst malih živali in da je še manj takšnih, ki svoj dom in dvorišče delijo s pticami, kunci, golobi, morskimi prašički in okrasno ter vodno perutnino. Vse to so dobri in zvesti prijatelji šmarskega absolventa zoologije, ki je verjetno edini Kamničan s kokinami, transilvansko kokošjo in v letu 2000 osvojenim prvim mestom za prvaka pasme pri ožganih kuncih ter zagotovo edini Slovenec, ki lahko reče, da je prvi v našo državo uvozil nemške pritlikave race call duck, da ima mesto v njegovi pestri ptičji druščini exchequer leghorn in da je kanadskega divjega purana dobil skoraj od slovenskega veleposlanika v Kanadi.
V pogovor smo se zapletli z Andrejem Grašičem, ki nam je odstrl pogled v za večino slabo oz. nepoznan kotiček »krilatega sveta«.

Andrej s kanadskim divjim puranom in kitajsko svilnato kokošjo

Read more…

So mother, I thank you
for all that you′ve done and still
do
you got me, I got you
together we always pull
through..

I love you mom.

Christina Aguilera: Oh, mother (by vintageandspice on You Tube)

Oh mother, we need you every day
We think we’ll keep you
Oh mother, we love you
even more than songs can say…

Your the very best specialist person
in the world.

Mary Kate and Ashley Olsen: Mom′s song (by mandylio on Yout Tube)

more, več: mother, mamica

Kaj pa atiji, očiji? Moj ati;) ? In dediji, babice …

Pojdimo naprej…

Read more…

Po  – pomembni književni osebnosti, eni izmed vodilnih osebnosti takratnega kulturnega življenja, ki je s svojim naprednim duhom zaznamovala slovensko književno življenje in aktivno posegala v vse slovensko kulturno življenje, pesniku, ki je v našo književnost vnesel socialno liriko, publicistu, kritiku in esejistu, ki je vzgajal celo vrsto slovenskih kulturnih delavcev, prevajalcu z obsežnim opusom, pa gledališkemu kritiku, uredniku, lektorju – so ob selitvi v novo zgradbo jeseni 1963 poimenovali dotedanjo I. osnovno šolo. Ob 100. letnici rojstva, leta 1989, je v Razstavišču Veronika potekal literarni večer. Praznično in slavnostno je bilo leta 1996, ko je kipar Miha Kač ustvaril njegov kip, ki danes krasi pročelje šole. Ob 40. letnici smrti, leta 2003, je v Galeriji Veronika potekala spominska razstava, ob tej priložnosti je pod okriljem šole s Šolske ulice 1 izšla knjižica z naslovom Od daleč sem te sanjal, po njem je poimenovana ulica na Bakovniku… Letos, 17. novembra, pa bomo – kako? – obeležili 120. letnico Frantovega rojstva?

Fran Albreht

Read more…

Kako lepo je, ko na notranjski spletni strani zagledaš naslednjo novico (klik na naprej). Tako zelo lepo, da sama sploh ne morem oz. sploh ni nikakršne potrebe, da bi napisala kaj več. Hvala Mitja!

Naj dodam le nekaj fotografij s prireditve srednjeveških dnevov v Kamniku in nekaj s sprehoda po mestu pod kamniškimi planinami po mojem izboru…

Tokrat, na lep, sončen sobotni dan, sta otroška pevska zbora Cicibani in Vrabčki DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Marinke Aparnik nastopila v ljubljanskem živalskem vrtu. Z dopoldanskim prepevanjem ob morskem levu, ki so mu prisluhnili njihovi starši, sorodniki in prijatelji ter kasneje vedno več drugih obiskovalcev vabljivega kotička Rožne doline, so si prislužili vstopnico in voden ogled po živalskem vrtu. »Šička« Marinka, ki s povabilom pevcev med bolj in manj poznane in predvsem za otroke zanimive, priljubljene živali (opice in zebre pa žirafe in medvede, tigre, leve, kače, kamele,  slona…) znova potrjuje, da zna prisluhnit otroškim srčkom, je Kamničane pred odhodom nazaj v »naše mesto«, na zdaj že tradicionalne srednjeveške dneve, povabila še na sladoled, sok, kavo…
Četudi Cicibančkom in Vrabčkom obisk živalskega vrta najverjetneje pomeni »le« zelo, zelo prijeten izlet oz. nagrado za vestno obiskovanje pevskih vaj in pridno prepevanje na kamniških nastopih skozi celo leto, so s svojim dejanjem (nevede?) storili nekaj več. S svojim nastopom in prepevanjem so v Ljubljano in hkrati v ušesa obiskovalcev zoološkega vrta iz vseh koncev Slovenije, ponesli ime Kamnik. Ime srednjeveškega mesta, ki  letos praznuje 780 let.
Seveda ne smem pozabiti, da je tokrat mlade kamniške pevce spremljal še nekdo. Ta nekdo je g. Branko, ki je v svoj fotografski objektiv ujel več pojočih in nepojočih otroških obrazov, staršev, zborovodkinjo Marinko  in še koga. Že zaradi njegovega bogatega slikovnega prispevka (vse objavljene fotografije so njegove), za kar se mu najlepše zahvaljujem,  ta izlet ne more in ne sme (hitro) zbledeti v pozabo.

OPZ Cicibani in Vrabčki DKD Solidarnost Kamnik pela pri morskem levu

Read more…

 Želva svetlobe (7.6.2009) 

Tih dan,

deževen dan,

kaplja v morju,

prostranem morju

– sama … Pogreza se v tla,

sama počasi pada na tla.

Read more…

Ko sem zaradi iskanja vrstic o akademskem slikarju in likovnem kritiku Dušanu Lipovcu brskala po svojem časopisnem arhivu, sem naletela nanjo. Na Delov »V spomin«, januarja 1995. Verjetno je večina od vas ne pozna, ni Kamničanka, ni…, tako, da marsikdo verjetno za ime dr. Ruža Vreg sliši sedaj prvič. Res – »moram« ji nameniti nekaj besed, pa čeprav skromnih, ker … majhna sem bila, ko sem jo poznala oz. ko je bila še med nami, dojemanje majhnega otroka pa  je, kakršno pač je. A vendar…

Spomini na morje, spomini na Savudrijo, spomini na njeno posedanje pred počitniško prikolico, spomini na njene besede, spomini na njene prošnje… »Pojdi v trgovini in mi prosim prinesi…«, spomini na njeno podarjanje tistega, kar sama ni (?) potrebovala, spomini na resnost in hkrati smeh, spomini na trpljenje in obenem optimizem, spomini na prijateljski obisk v Kliničnem centru, spomini na tisti pogled, tisto zazrtje zdravnice, po mojem mnenju najboljšega diagnostika,  naravnost v oči in … brez oklevanja, brez zadržkov: »To je«. Čeprav takrat nisi verjel in si jo zato le čudno, nezaupljivo gledal, je imela prav, vedno … Ko si mnogo, mnogo kasneje prejel »uradno« potrditev, se ti je pojavila pred očmi, si jo slišal, si jo čutil…!

dr. Ruža Vreg

Read more…