Fotografija in fotografi v Kamniku do sredine 20. stol.
Nekaj mi je reklo, da moram znova nekaj objaviti. Pobrskala sem po svojem računalniškem arhivu in našla naslednji, še rahlo nedodelani, prispevek. Kljub delovni verziji ga objavljam. Morda bo kdo že sedaj v njem prebral kaj novega, še nepoznanega. Ko dobim potreben delovni navdih, ga bom dopolnila, kar boste, seveda, lahko tudi prebrali.
Kamnik (Natisnil in založil Anton Slatnar - 1925)
Fotografska tradicija kamniškega območja sega v 2. polovico 19. stol, verjetno celo v čas dagerotipije. Tako – dagerotipija – se je imenovala fotografija ob svojem odkritju leta 1839. V Sadnikarjevi zbirki namreč najdemo dobro ohranjen primerek – moški portret ovalnega formata na zeleni podlagi z zlatim črtovjem. Ni izključeno, da je bila last kakšnega od meščanov oz. katere od grajskih družin v kamniškem okolišu.
S Kamnikom je bil na poseben način povezan slovenski izumitelj fotografije na stekleni plošči, prijatelj Matije Koželja, Janez Puhar (1814-1864). V letih, ko je župnikoval v Kamniku (1862-1863), je nastal del njegove dragocene dediščine, ki pa je žal izgubljena.
Janez Puhar
S Kamnikom je z rojstvom (domači) ali z delom (tuji) povezanih več poklicnih fotografov. Poleg poklicnih so pomembno vlogo v Kamniku odigrali tudi fotografi amaterji.
Fotografi amaterji
Eden prvih slovenskih fotografov amaterjev in verjetno prvi kamniški amater je bil Josip Nikolaj Sadnikar (1863-1952). Za fotografijo se je navdušil že v času študija na Dunaju. Dva ohranjena motiva iz Črnomlja iz leta 1887 dokazujeta, da je bil Sadnikar likovno nadarjen in tehnično usposobljen fotograf. V njegovi kamniški zbirki je ohranjenih kar lepo število posnetkov, ki jih je naredil med leti 1890 in 1915. V zbirki je tudi nekaj njegovih izvirnih plošč – negativov, pa tudi velika amaterska boks kamera iz časa okrog 1905. Svojo posebno vlogo je opravil, ko je za fotografijo navdušil Franca Aparnika in ga obdaril s prvim, dunajskim fotografskim aparatom.
Fotografija J.N. Sadnikarja leta 1894 v Kamniški Bistrici; člani Planinskega društva Kamnik
Slikoviti Kamnik, predvsem pa gorski svet za njim, je pomenil magnetno vabo za številne planinske fotografe od začetka stoletja pa vse do današnjih dni. Eden starejših predstavnikov kamniških motivov je bil Josip Kunaver (1882-1967). Njegov album najstarejših posnetkov je izpolnjen z motivi iz Kamniških Alp.
Barvna fotografija je že pred 1. svetovno vojno z dvema ploščama oz. posnetkoma cvetličnih gredic v Volčjem Potoku z dr. Gabrijelom Piccolijem (1876-1061) segla na kamniško območje. Ohranjena je tudi njegova dobra plošča s črnobelim posnetkom značilne zunanjosti gradu v času, ko je še trdno stal sredi zelenja.
Ledeniške razpoke na površini ledenika na Skuti, leta 1913 (foto: Josip Kunaver)
Kamniški rojak dr. France Stele (1886-1972) je visoko cenil fotografijo in jo načrtno vključeval v svojo znanstveno raziskovalno delo in v popularizacijo slovenske umetnosti. Na svoja številna terenska pota je jemal fotoaparat, stojalo in steklene plošče. V zbirkah so njegove plošče pomešane (brez imena) z gradivom drugih avtorjev, saj je bilo Steletu predvsem za rezultate dela in manj za avtorsko pravico. Pred očmi je imel predvsem dokumentarno vrednost fotografske slike. Kljub temu je posvetil analizi fotografske slike tudi z likovne strani vso svojo pozornost in razgledanost. Tako je leta 1935 ocenil reprezentančno knjigo Slovenska fotografija. Mnogo pozneje, leta 1968 je napisal strokovno analizo fotografskega opusa Petra Kocjančiča.
Poklicni fotografi
V Kamniku se je fotografska obrt razvila v 80. in 90. letih 20. stoletja. Nadaljnja pomembna prelomnica je leto 1910, ko se je število fotografskih ateljejev močno povečalo.
Kdo so bili poklicni fotografi, povezani s Kamnikom:
Franc Aparnik – 8. maj 1895 – julij 1953 (Graben, Šutna); pri katerem so bili zaposleni naslednji vajenci in pomočniki: Albin Cunder, Maximilian Tomaschofsky, Avgust Bešter, Pavla Sušnik, Jakob Bevc, Frida Stadler, Alojz Čeh, Stane Aparnik, Pavla Drašček, Berta Prusnik, Vid Nučič, Franc Zajc, Angela Slabajna
Čitalniška gledališka predstava Divji lovec, 1905 (Franc Aparnik)
Karl Nerima – 14. avgusta 1907 – 28. novembra 1936 (Graben), po izjavah informatorjev naj bi imel le fotoaparat, s katerim je priložnostno fotografiral skupine ljudi ali posameznikov kar na dvorišču hiše na Grabnu. Lastnega ateljeja ni imel.
Ivan Šuštar – 15. aprila 1910 – 16. januarja 1922 (Špitalič)
Florijan Kramar – 9. oktober1925 – 8. november1926 (Fužine), izvrševal je le fotografiranje pokrajin in ne portretnega fotografiranja
Ivan Zupan – 14. september 1931 – 20. februar1937 (Kamnik – Graben),
Berta Cuderman – 13. april 1940. 23. december 1947, 1950- ? (Dančkov hrib)
Vladimir Koman – 8. februar 1946 – ? (Šutna)
Franc Zajc – 1953- ? (Šutna)
Davorin Rovšek (1867-1949) je že leta 1894 portretiral Ljudevita Stiasnyja, ki je del Sadnikarjeve zbirke.
Fran Pavlin (1872-1945) je ovekovečil svoje ime s Kamniškimi Alpami. Sodeloval je pri Seidlovi knjigi o Kamniških Alpah, ki j izšla v dveh zvezkih leta 1907-1908.
Na nekaterih fotografskih posnetkih Kamnika najdemo ime: Fotografski atelje Benedikt Legertporer (?-1910). V Sadnikarjevi zbirki slik je motiv Glavnega trga v Kamniku z razvalino Malega gradu v ozadju in dva motiva iz Mekinj (umetniška dela). Kamniške gasilce, šolsko poslopje na Glavnem trgu in Julijo Martini, ki je fotografirala omizje v Kurhausu, je slikal že leta 1888.
V Sadnikarjevi zbirki je med številnimi fotografijami spominskega značaja tudi lovski prizor, ki ga je fotografiral Ivan Leben. Z ustreljenim merjascem se je dal 17.3.1907 ovekovečiti kamniški lesni trgovec Jožef Riedel.
Razglednice in Kamnik
Kamnik kot zdraviliško in turistično mesto je bil zanimiv tudi za velike in svetovno znane (nemške, avstrijske) založbe razglednic, zato so prve kamniške razglednice izšle že ob koncu 19. stoletja (po letu 1896). Stengel&Co. je izdajal črnobele razglednice s kopališkimi motivi, na primer »Kopališče Kamnik – travišče in igrišče« ali pa pogled na Kamnik z Malega gradu in Kalvarije. Podjetje Purger&Co. pa je zalagalo že kolorirane razglednice z motivi Glavnega trga.
Med izdajatelji kamniških razglednic najdemo kasneje poleg Aparnika še Antona Slatnarja iz Kamnika (predstavil je svojo gostilno in samo naselje), Franca Novaka iz Spodnjih Palovč (založil je razglednico s tamkajšnjimi naselji), Franca Bodlaja iz Stranj, Slovensko planinsko društvo (razglednice z motivom Kamniške Bistrice in Kamniških planin), telovadno društvo Sokol (s sokolskih telovadnih nastopov).
Prav mikavne motive so izdelovali tudi Pavlin, Rovšek, Legertporer…
Razglednica gradu Zaprice med leti 1905 in 1918 (Franc Aparnik)
Viri:
Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik; Zora Torkar, Mirko Kambič, 1989
Zbornik Planinskega društva Kamnik 1893-1993, 1993
