Justicija …
Ženska z napol odkriti prsmi, z mečem v desni roki, s tehtnico v levi, oči prekrite s prevezo, na knjigi, s kačo…
Naj nas spremlja! Tu in povsod. Naj bo tisti največji približek absolutne Pravičnosti. Naj bo ‘moja’ pravičnost identična ‘tvoji’.
Moralna sila, ki obvladuje pravni sistem – Justicija (Iustitia) – rimska boginja pravde in pravice
Justicija je rimsko poosebljanje pravice, ki ustreza grškima boginjama Dike in Temide.
Dike (po Heziodu ena od Hor) pooseblja pravico in je zaščitnica prava in sodnikov. Zevsu je zatožila tiste, ki so se pregrešili zoper zakon. Verjeli so, da je v zlati dobi človeštva živela med ljudmi, pozneje pa je zaradi njihove pokvarjenosti odšla na nebo, kjer prebiva v ozvezdju Device.
Temida (po grški mitologiji ena izmed Titanid, Zevsova priležnica) pooseblja pravico. V soglasju z Zevsovimi nasveti vzdržuje red in moralo v človeški družbi, najbolj pa kaznuje tiste, ki prelomijo obljubo. Temida je tudi preroška boginja, ki ljudem tolmači voljo bogov. Po nekaterih verovanjih je bila gospodarica delfskega preročišča, preden je v njem zavladal Apolon. Temido so kot boginjo pravičnosti upodabljali s tehtnico in mečem.
Rimljani so obe grški boginji združili v eno, boginja Justicija v sebi združuje vse odlike grške Dike in Temide. Oče Justicije je Jupiter, v nekaterih virih pa se za očeta pojavlja tudi ime Saturn.
Op.: Nekater viri pišejo, da je Dike grška boginja pravice, Temida pa grška boginja prava in pravde (zakonitega postopka). Nekateri navajajo tudi, da je Temida poosebljanje ‘božje pravice’, zato je Dike tista prava ‘pravica’, ki velja v pravu; ona naj bi bila torej tista rimska Justicija. Teorij je več, teorije so različne.
Simbolika
V renesansi je bila Justicija pogosto predstavljena kot ženska z napol odkritimi prsmi, z mečem in tehtnico, kot simbolom resnice v roki. V veliko primerih ima oči zakrite s prevezo. Tehtnico ponavadi drži v levi roki, ponazarja pa tehtanje resnice, torej dejstev za in proti. V desni roki ponavadi nosi meč, ki ponazarja oz. simbolizira moč razuma in pravice za ali proti katerikoli osebi. Preveza preko oči (Justicija ni slepa!) predstavlja dejstvo, da mora biti (oz. naj bi bil) razsodnik objektiven in nepristranski, razsojati mora brez strahu, brez koristoljubja, brez naklonjenosti določenim skupinam ljudi (z večjo močjo, vplivom, denarjem, rasa, jezik…). Temu v prispodobi lahko rečemo tudi, da je pravica slepa.
Meč – v povezavi s tehtnico se meč nanaša na pravosodje, ločuje dobro od zla, kaznuje krivca, je tradicionalni atribut Pravičnosti.
Tehtnica – simbol pravice, pravičnosti, mere, reda, previdnosti, ravnotežja. Njena funkcija je tehtati dejanja. V povezavi z mečem je tehtnica še vedno Pravica, vendar v družbi z Resnico. Pri Grkih jo predstavlja Temida, ki upravlja svetove po univerzalnem zakonu. V Iliadi nastopa kot simbol usode, o čemer priča boj med Ahilom in Hektorjem. Pravica ali Temida ali Tehtnica predstavlja večno življenje, ravnotežje sproščenih sil, nasprotne tokove, rezultat dejanj, pravico in imetje, takon, disciplino ter prilagajanje ekonomskim potrebam.
Trak – simbol »slepote«, kadar je prevezan čez oči. Boginja pravice Temida s trakom na očeh daje vedeti, da ni naklonjena nikomur in da ne pozna tistih, ki jim sodi.
Ženska z napol odkritimi prsmi – ne vem še
Op.: Ponovno sem uporabljala besede, kot so: pogosto, v veliko primerih, ponavadi. Res je, tudi tu ni enotnosti. Justicije, ki se v moderni ikonografiji pogosto uporabljajo na pročeljih sodišč in v sodnih dvoranah, so in se po svetu od nekdaj med seboj razlikujejo (zlasti ‘pomembna’ razlika je v tem, ali ima Justicija prevezo na očeh ali ne). Nekaj Justicij si lahko ogledate s klikom na povezavo http://mdean.tripod.com/justice.html, kjer so zbrane Justicije z velikega dela sveta.
Justicija (Dike+ ?Temida) je (?) povezana še z drugimi boginjami
Justicija je z mečem povezana z Nemezis, grško boginjo maščevanja, ki je sprva poosebljala pravico in poskrbela, da je vsakdo dobil, kar si je zaslužil. Po Heziodu je Nemezis božanstvo nižje vrste, hči Noči. Pri Pindarju in tragedih Nemezis kaznuje tiste, ki se od dobrega preveč prevzamejo, in skrbi za ravnotežje moralnega reda nasploh. Je tako kot Dike, Tihe in Erinija ena izmed boginj usode. Nekateri z Justicijo glede preveze čez oči povezujejo grško boginjo Tihe. Ta je grško božanstvo usode, naključja in sreče, ena izmed Okeanid. Rimljani so s Tihe poistovetili svojo zelo spoštovano boginjo Fortuno. Tihe je muhasta, nepredvidljiva in včasih nepravična boginja. Z boginjo Justicijo povezujejo tudi Erinije, to so tri boginje maščevanja. Erinije so kaznovale morilce, zlasti če so zagrešili umor katerega od družinskih članov. Maščevale so tudi kršitve nenapisanih zakonov, žalitve staršev in pregrehe zoper običaje gostoljubja. V poznejših mitih so jih upodabljali kot grozljive pošasti s kačami v laseh, z očmi, iz katerih mezi kri, in z usti, iz katerih veje grobni zadah. Od svojih žrtev, ki so jim pile kri, se niso ločevale, morilce mater pa so kaznovale z blaznostjo.
Op.: Justicijo večinoma povezujejo z grško boginjo Dike, pogosto še s Temido. Najdemo pa tudi povezave z Nemezis, Tihe in Erinije. Torej spet uporabljam besede: večinoma, pogosto, tudi.
Še nekaj poudarkov simbolov z moje Justicije in simbolov povezanih s pravičnostjo
Knjiga – simbol znanja in modrosti, pa tudi simbol sveta (svet je neizmerna knjiga). Zaprta knjiga pomeni deviško, nedotaknjeno snov. Zaprta knjiga obdrži skrivnost.
Kača – simbol kače je mogoče najti po vsem svetu, zato se pojavlja v različnih kulturah in ima pester simbolni (tudi protislovni) pomen. Pri Grkih in številnih azijskih kulturah (iz Azije prihaja moja Justicija) simbolizira moč zla. Gre pri moji Justiciji za moč ‘zla’ (nasprotij, nepravo, zločin…) v svetu, ki jo obdaja? Ali gre za svet, v katerem in o katerem sodi (kača je v več kulturah namreč tudi svet sam). Gre za »spopadanje« nje, Pravice, z ‘Zlom’ v svetu? Morda gre tudi za moč ‘zla’ (nasprotij) v njej sami? Tudi v človeku je del Kače, in sicer v tistem delu, ki ga razumevanje najmanj nadzoruje.
Osem – simbolika centralnega ravnotežja, simbolika Pravice, Pravičnosti.
Pravični – pravični daje vsaki stvari svoj prostor: ukazuje s pravo mero. Pravični izpolnjuje v sebi funkcijo tehtnice, kadar sta obe skodelici v brezhibnem ravnotežju in sta si natanko nasproti. Pravični torej presega nasprotja in protislovja, v sebi udejanja enotnost in zaradi tega že pripada večnosti, ki je ena in popolna in se ne meni za drobljenje časa.
Sklep
O močnem ženskem simbolu sodne pravičnosti, poosebitvi Pravice, ob študiju prava ne izveš kaj dosti. O njej, kolikor vem jaz (!), izveš par (!) besed le na enem samem predavanju (1. letnik, uvod v pravoznanstvo). Tudi svetovni splet ni pretirano zgovoren o Justiciji, ne prav lahko najdeš zapisanega kaj več o njej v knjigah (morda – globoko v sebi mislim, da bi moral! – obstaja tak vir oz. viri, pa jaz zanje žal ne vem). Za nameček še vsak vir govori vsaj malo drugače, včasih povsem protislovno. S pomočjo spodaj navedenih virov (pregledala sem jih še več) sem uspela izluščiti tisto, kar me je zanimalo. Za mene povsem zadovoljivo. In, kaj sem, malo za šalo, malo za res, ob koncu te »raziskave« (:)) ugotovila. Veliko je različnih ‘teorij’ o rimski Justiciji (prevzem Dike in ali ne Temide in Tihe, Erinije, Nemezis od Grkov ter s tem dvom o jasni, edini, pravi določitvi pomena Justicije), Justicije se med seboj razlikujejo (saj morda niti ni čudno, da se na pravni fakulteti nismo učili o Justiciji; če bi nas na izpitu vprašali, kakšna je Justicija po zunanjem izgledu – saj bi bil skorajda vsak odgovor pravilen:); če v hecu nadaljujem – če se ti je na fakulteti vsaj malo sanjalo o vprašanju, si že znal odgovoriti prav:), ni čudno, da imamo toliko pravnikov), simboli imajo več pomenov… Hmmm, že povsem na začetku, simbolu Pravičnosti (ali prava in pravičnosti ali…; pravo, kot veste, ni enako pojmu pravičnosti), ki krasi sodna poslopja, se zatakne. Ni enega odgovora, ni tiste t.i. dogme o Justiciji (takšna je, tako je in nič drugače, natančna neizpodbojna, edina prava definicija). Vsak lahko pravi vsaj malo drugače, vsak meni drugače, vsak … Čeprav nekaj skupnega, jasnega zagotovo je. Bistvo nekako je (to je pomembno!). Ampak … nadaljujem v hecu, ali nam že ta osnova, začetek ne povesta veliko o pravu, pravičnosti, pravdanju…? Se sploh lahko še čudimo ‘reku’, ki ga pogosto slišimo: »Dva pravnika, pet mnenj«? Pa pojdite na sodišče… Se vidmo.:)
Viri:
Vladeta Janković, Kdo je kdo v antiki – mitologija, zgodovina, umetnost, Ljubljana, 2004
Chevalier, Gheerbrant, Slovar Simbolov, Ljubljana, 2006
Sandra Forty, Simboli, Ljubljana, 2003
http://en.wikipedia.org/wiki/Lady_Justice (25.8.2010)
http://sr.wikipedia.org/sr-el/Јустиција (25.8.2010)