KamAvt

Končno se le oglašam. Obljubila sem, da bom pisala oz. “prihodnji petek” objavila prispevek o nekem kamniškem pesniku. Verjetno ste ga čakali, morda ga še čakate, a žal Franceta Balantiča ne morem objaviti niti danes. Razlog, zakaj ga nisem objavila na napovedani petek, je bilo veliko oz. preveč obveznosti, ki mi niso dovolile dokončati prispevka. Razlog, da ga ne objavljam danes, pa je bolj žalosten. Ker sem obljubila, da bom na blogu pisla samo oz. predvsem o svetlih stvareh, bom zapisala le nekaj besed.

Nepričakovano nedeljsko sesutje računalnika, ravno ob zaključevanju zadnjega odstavka Franceta Balantiča, izguba vsega, vsega, vsega… Praznina, izbris preteklosti, tabula rasa.

Ampak. Vse, ne le Balantiča, bom napisala, skenirala, slikala… še enkrat. Vse, kar se da, bom obnovila. Le nekaj časa bo trajalo. Gremo naprej!

Danes si poglejmo nekaj slik, ki so nastale tisto tragično nedeljo, ko res moraš iti ven, ven, ven… Ni pomembno ali je mraz, megla, noč, hrib, blato… Verjetno vam ni potrebno dvakrat ugibati, kam sem šla.

Ob takem pogledu pozabiš na vse