Home > stari KamAvt > Pohod v nelogičnost “sebe in tebe”…

Pohod v nelogičnost “sebe in tebe”…

maj 21st, 2009

Sprašujem se zakaj, ne razumem zakaj… Ko v gradu najdeš dlako. In izpostaviš to dlako, kot da je samo ta dlaka. Kaj res ne vidiš velikih soban? In vidiš le dlako? Ali morda le razumeš samo dlako? Ali gre zgolj za parodijo na dlako? Ali pač namerno vidiš le dlako in…? Ne vem!?

in

Ko rečeš, da je v redu, a v resnici ni. Ko rečeš, da je pozabljeno, a v resnici ni… Zakaj? Ni v redu tebi, ni v redu njemu/njej/meni… Zakaj ne rečeš ni v redu in je konec. Enostavno. Dobro za njega, za njo, za tebe, za mene, za vse.. Saj gre…

Vedno isto (21.5.2009)

Posmehljiv pogled obraza,

izrečena fraza,

fraza, fraza, fraza?!

Razleti se vaza,

bolečina jaza,

oh, ta govorica obraza.

 

Ni mu jasno,

vedno prekasno,

krasno, krasno, krasno!

Nadaljujem naj glasno?

Slovensko, mastno…

Nič mu ni jasno.

 

Daš sebe,

da bil bi del tebe,

dolbe, dolbe, dolbe,

vidi amebe,

ko rišem galebe,

zakaj nepotrebne omembe.

 

Ne razumem ne tebe ne sebe!   

Supertramp Logical Song (jjkdc na You tube) 

 

Nič ni bilo – ni res! (21.5.2009)

Grmelo je včeraj

orkan, neurje, naliv,

streljal je njen vpliv,

cvet pomladi prekril je šetraj.

 

Ponoči obžaluje, objokuje,

nikoli več,

obljubi danes – nikoli več,

a ve, da v prazno želje kuje…

 

Kot nemogoči čudež,

posveti sonce isti dan,

njegov žarek je dan,

ni prepozen zanj pozni dež.

 

Verjame njemu njen glas,

ker hoče verjeti,

želi si želeti,

da res ni zasul ju plaz.

 

A kmalu začuti,

to polno, krivo srce,

da ni bilo pošteno njegovo srce,

temno nevarnost sluti…

 

Razkroj, omotično lebdenje,

ko ni prikazen, 

da bila le lažna je bojazen

in usmiljenje!

 

Res bil takrat je – konec!

 

 

Categories: stari KamAvt Tags:
Comments are closed.