KamAvt

Ob tako lepih besedah, ki sem jih slišala oz. prebrala danes, le težko še kaj napišem.
Ko zjutraj vstaneš, prižgeš mobitel, melodija sms-ja in …
»Zadnjega dne v letu ob 4.30 je Miha postal stric mali Tiari.:-D«.
Po nekaj minut kasnejšem prijetnem klepetu s presrečnim – prvič stricem – in obljubi, da ta prekrasen dogodek čim prej, takoj po praznikih, proslavimo skupaj s kolegi s faksa, je že sledil mail.
Mail nekoga, ki ga imam za največ, za kar ga imam lahko. Mail, ki me je za kar nekaj časa popeljal (ne vem, če sem se že vrnila) v »drug svet«. S še vedno solzami v očeh, s tistimi prekrasnimi, ki jih verjetno doživiš le nekajkrat v življenju, sem že tretjič letos (od rojstnega dne, preko božica in danes za novo leto), še od tretje prijateljice (med seboj se komaj dobro poznajo, niso bile dogovorjene), prek sms-ja prejela ta verz…
»Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in znova…« Očitno mi je usojen!
Vseeno sem na zadnji dan leta 2008 le našla nekaj besed za vas. Bolj slabih, ampak danes več ne gre… Še te moram hitro zapisati, da me slučajno kaj nepričakovanega spet ne odnese daleč stran. Ne vem kam.
Vsem vsak dan želim le najboljše. Vse tisto, kar vas dela srečne. Danes je razlika le ta, da vam to posebej povem. Naj se pod besedo »srečno« skriva najboljše. Torej SREČNO v letu 2009!

Abba: Happy new year (od Brightnights)