KamAvt

Operna pevka, gledališka igralka in redovnica, avtorica prve slovenske kuharice – Valerija Heybal (1918-1994; Kamnik – Ljubljana), Marija Vera (1881-1954; Kamnik, Ljubljana) in Terezija Kalinšek (s. Felicita) (1865-1937; Podgorje pri Kamniku, Ljubljana). To so tri v občini Kamnik rojene ženske, ki so v 19. in 20. stoletju ustvarjale Slovenijo. Življenje in delo vseh treh je opisano v knjigi Pozabljena polovica, Portreti (129) žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Z dopolnilom drugih virov bomo danes na kratko spoznali Terezijo Kalinšek – s. Felicito. O Mariji Veri lahko na kamniških spletnih straneh že prebirate (zato o njej ne bom pisala), Valerijo Heybal pa bomo spoznali v prihodnjih dneh.

Velikih Kamničank je seveda še več, navedene so, če začnem v stilu s. Felicite, le za aperitiv. Torej sledi še predjed, kosilo, večerja in verjetno nekaj malic vmes.

Terezija Kalinšek (sestra Felicita) – redovnica in avtorica slovenske kuharice

Terezija Kalinšek – s. Falicita

Ob ustanovitvi Kmetijsko gospodinjske šole v Ljubljani leta 1898, je bila sestra Felicita sem poslana kot učiteljica kuhanja. V Marijanišču v Ljubljani je ostala vse do svoje smrti leta 1937. V kuharski šoli je učila stotine deklet iz vse Slovenije in iz različnih družbenih slojev; tudi sestro Vendelino. Bila je stroga učiteljica kuhanja. Po končanem šolanju je s svojimi učenkami rada ostajala v stikih. Ob poučevanju se je vseskozi strokovno izpopolnjevala, poskušala nove recepte ter še neuveljavljene načine shranjevanja in konzerviranja živil.

Kmalu po prihodu z Maribora v Ljubljano je bil njen ugled že tolikšen, da so ji zaupali pripravo ponovne izdaje prve izvirne slovenske kuharice z naslovom Slovenska kuharica: ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila, avtorice Magdalene Pleiweis. Priročnik, v katerem je prvič zapisano tudi ime s. Felicite (6. natis, 1912), je dopolnila in temeljito predelala. Z gostobesednim, pohitevajočim slogom pisanja, nagovarjanjem v drugi osebi ženskega spola, z dodatkom humorja je priročnik tako spremenila, da je skoraj v celoti njeno delo. Vedno vnovič izpolnjevana in širjena ter že čisto njena »kuharica« (dodana obsežna poglavja, število receptov se je povzpelo na 2203 jedi…) je potem izšla še trikrat, leta 1935 prvič le pod imenom Felicite Kalinšek.

Odlikovale so jo naslednje lastnosti: smisel za opazovanje, empatija, čut za potrebe soljudi, prirojeno svetovljanstvo, spontana demokratičnost.

V svojem času in svoji deželi je z vključitvijo med znamenite rojake v zborniku Na bregovih Bistrice pravzaprav dosegla slavo.

Umrla je 21. septembra 1937 v Ljubljani.

Viri:

1. Vogrinc Jože, Felicita Kalinšek, slovenska kuharica, Mladina, št. 17 (23.4.1991), str. 43
2. Na bregovih Bistrice, 1938, str. 126
3. Kamniške novice, december 2007, str. 49 (slika)