Vedno obstaja plan B
Verjetno se je že vsakomur izmed nas kdaj zgodilo, da po poti, ki smo si jo zadali, nismo mogli priti do želenega cilja. Drugim uspe, nam ne. Sprašujemo se zakaj, obupavamo, smo žalostni in nesrečni. Pri tem žal pozabljamo, da vedno obstaja vsaj še ena pot, ki pripelje do istega cilja. Če ne istega, pa vsaj podobnega. Takega, da smo na koncu zadovoljni in srečni.
Ko mi je po več lončnicah na koncu umrl še kaktus, sem si rekla:” Konec je. Nisem za rastline in one niso zame. Hudo mi je, ko umrejo, le kako se morajo počutiti šele one.” Ampak, sedaj sem našla rešitev. Našla sem rožo, ki lahko živi celo z mano. Rožo, ki ne umre, ki ne pije in ne je. Zanimiva roža. Roža, ki preprosto živi. Roža, ki jo narediš sam in ki te zapusti le s tvojo voljo. Roža, ki je hkrati tudi v koraku z letnim časom. Torej, “jesenska” roža. To je…
… mesojedka Špelca.
Špelca lahko gleda dol...
... ali gor. Po želji.
Kako lepa bo šele jutri, pri dnevni svetlobi. Obljubim, da jo boste videli.
Potrebno je povedati še nekaj. Mesojedka Špelca je prava Kamničanka. Bodici divjega kostanja, ki sem ju med seboj povezala z bucikama in ju pobarvala z zeleno tempera barvico ter njeni listi so se namreč rodili na divjem kostanju, ki raste na kamniški tržnici nasproti avtobusne postaje. Potrebovala sem še slamice, kamenčke in aranžersko gobo. Pol ure in mesojedka, ki sem jo krstila za Špelco, živi.
Divji kostanj na kamniški tržnici
Špelca danes, stara 1 dan…
Špelca v novem "stanovanju"
Na obisk je priletel metuljček