KamAvt

Home > stari KamAvt > 70 let od najdbe mamuta

70 let od najdbe mamuta

oktober 16th, 2008 admin

Življenje pred 20.000 leti, 21 dnevno izkopavanje kosti ob Nevljici (14.3.-17.4.1938), članki in prispevki (Jutro, Slovenec, Življenje in svet, Gorenjski glas, Kamniši zbornik, Kamniške novice, Kamniški občan, Dnevnik, Društvene novice, Geološki zbornik, Gea, Konservator-restavrator…), rekonstrukcija in razstava skeleta ter zaščitni znak Prirodoslovnega muzeja Slovenije, brošura o najdišču in poteku izkopavanja izumrlega velikana, obvestilna tabla o najdbi v slovenskem in angleškem jeziku pri Mamutovem mostu, razstava kamniških likovnikov, knjižica Po sledeh neveljskega mamuta, razstava v podružnični šoli Frana Albrehta v Nevljah in še kaj. Dogodki do danes. Kaj pa bo jutri?

Sledi pregled in opis najdbe in izkopavanja ledenodobnega orjaka ter nekaj utrinkov s sedaj že včerajšnjega Mamutovega večera v Matični knjižnici Kamnik.

Mamut

Mamut?

Mamut (Mammonteus primigenius) je eden največjih izumrlih kopenskih sesalcev iz rodu trobčarjev (Proboscidea). Pojavil se je v zadnjem medledenem obdobju, dosegel svoj višek v zadnji ledeni dobi in potem iz degenerativnih vzrokov (postajal je vse manjši) izumrl.

Rad je imel hladno podnebje in se zato v čredah pomikal po stepah in tundrah, ki so mejile na ledena področja. Pred mrazom ga je varovala 50 – 80 centimetrov dolga dlaka. Imel je majhna ušesa in na vratu grbo, v katero je kopičil rezervno hrano. Bil je eden najbolj iskanih plenov kamenodobnih lovcev.

Josip Nikolaj Sadnikar je takoj ugotovil, da so v Nevljah našli kosti mamuta

Najdba mamuta v Nevljah

Slab kilometer od Kamnika ob poti v Tuhinjsko dolino leži kraj Nevlje.

Kraljevska banska uprava je v januarju 1938 začela regulirati potok Nevljico, ki je bila za vaščane Nevelj velika nadloga (spodjedanje brežine, nevarno približevanje pokopališču in cerkvi, poplavljanje). Med izvajanjem gradbenih del, ki so hitro napredovala, so delavci večkrat naleteli na kosti, a najdbam vse do zaključnih del (postavitve mostu čez kanal Nevljice) niso pripisovali večje pozornosti. Izgradnjo je denarno podprla občina Kamnik, zato je župan Ferdinand (Nande) Novak pogosto prihajal na gradbišče in osebno nadzoroval potek del. 14.3.1938 so delavcem ob zaključevanju izkopa temeljev za novi most v sloju gline ponagajali »štori«. Župan Novak si jih je laično ogledal in ocenil, da gre za ostanke kosti. Napotil se je k Josipu Nikolaju Sadnikarju, veterinarskemu inšpektorju, ki je takoj vedel, da kosti pripadajo neki veliki živali. Skupaj z Nikom Sadnikarjem in akademskim slikarjem Stanetom Cudermanom, ki je s seboj vzel fotoaparat, so se odpravili na kraj najdbe. Na J.N. Sadnikarjev predlog je župan ustavil nadaljnje delo in delavcem naročil, da se ne dotikajo najdbe. Po daljšem ogledovanju malih in velikih, celih in poškodovanih kosti ter njihove velikosti, oblike in lege v zemlji, je J.N. Sadnikar sklepal, da gre za okostje mamuta (v svoji zasebni muzejski zbirki je imel takrat že dve mamutovi kosti; kost tibijo-piščal je leta 1910 našel na bregu Kamniške Bistrice pod Mokrico, drugo mu je prinesel nek fant s Perovega). Vse mamutove kosti iz ilovice so bile še prepoznavne, del lobanje, ki je obtičal v protju, pa je bil uničen. Ker ni šlo zgolj za posamično, naključno najdbo, temveč za najdišče večje razsežnosti, je župan moral (nerodna zadeva za prebivalce Mekinj in Nevelj, saj se je s tem gradnja mostu ustavila) najdbo prijaviti oblastem oz. kranjski banski upravi v Ljubljani.

Najdišče in veliko zanimanje ljudi za najdbo

Niko Sadnikar in Stane Cuderman sta s pomočjo delavcev odkopala tibijo, rebro, več metakrpalnih kosti in vretence mamuta samca izjemnih dimenzij, starega okoli 40 let, Stane pa je posnel tudi nekaj slik, ki jih je kasneje objavil časnik Jutro. Prav te (slikanje z mamutovimi kostmi) so sprožile več obtožb, češ da sta (Niko in Stane) samovoljno posegla v arheološki prostor in z nestrokovnim delom povzročila materialno škodo, kar pa je Cuderman z javnim pismom utemeljeno zavrnil.

Izkopani deli mamutovega skeleta; študent Niko Sadnikar z mamutovim rebrom, skrajno desno delavec, ki drži v rokah tiste fosilne ostanke, ki jih je župan Nande Novak prinesel pokazat J.N. Sadnikarju v Kamnik (Foto:V.Božič-Bernot)

Dr. Niko Sadnikar se v filmu, ki je nastal v sodelovanju MC Kotlovnice in Matične knjižnice Kamnik, spominja najdbe mamuta. Film je bil predvajan na včerajšnjem Mamutovem večeru v Matični knjižnici Kamnik. “Posnetek iz ozadja”, tam kjer je meni vedno najlepše

Nadaljnje raziskovanje

Nadaljnje raziskovalno delo je ban dr. Marko Natlačen zaupal Narodnemu muzeju iz Ljubljane in za odkopavanje zagotovil pomoč več delavcev. Prvi je v Nevlje 15.3. prišel preparator Viktor Herfort in se v Ljubljano vrnil s sporočilom, da so bile v Nevljah dejansko odkrite kosti neke zelo velike živali. 16.3. je v Nevlje prišel zoolog, dr. Franc Kos, kateremu je bilo zaupano strokovno delo pri odkopu najdišča. Delo je vodil strokovno in na zavidljivi znanstveni ravni. V odkop je zajel širšo okolico najdišča in natančno raziskal plast za plastjo vse do fosilnih ostankov, s čimer je zbral še dosti drugih materialnih dokazov, ki so na koncu pomagali oblikovati celostno podobo najdišča v Nevljah. Pomembno vlogo pri izkopu, zaščiti kosti in skladiščenju je imel tudi Kamničan, takrat študent prava, Miloš Levičnik.

Dr. F. Kos in njegovi sodelavci pri delu v odkopni jami. Med sodelavci je bil tudi Kamničan Miloš Levičnik, takrat študent prava (Foto:P.Naglič)

Kosti niso dvigali, temveč so njihov položaj in globino določili z jeklenimi iglami ter najdeno mesto označili s količki. Ko je bila odkrita večina kosti, so na odkopno jamo postavili kvadratno mrežo, s pomočjo katere so naredili načrt ležečih kosti, vsaka kost pa je dobila tudi svojo inventarno številko. Kosti so nato do polovice odkopali, zavili v staniol papir in juto, po potrebi učvrstili z opornicami ter vse skupaj zalili z mavcem. Enak postopek so opravili tudi na spodnji strani kosti.

Dr. Niko Sadnikar o Kamničanih, ki so poleg njega in njegovega očeta pomembno prispevali k izkopu kosti mamuta oz. k ohranjanju spomina nanj

Tako zamavčene kosti so odnesli v začasno skladišče k županu Novaku, od tam pa v Narodni muzej v Ljubljano. Zamavčene dele so odprli v Narodnem muzeju v Ljubljani. Skelet mamuta je bil rekonstruiran v decembru 1941. Varnostne razmere so narekovale, da so komaj postavljeni skelet mamuta pospravili in ga ponovno pokazali javnosti šele po končani vojni. Od takrat je mamut ena najbolj obiskanih točk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Slednja si ga je izbrala tudi za svoj zaščitni znak.

Rekonstruirani skelet 20.12.1941. Na sliki so preparator V. Herfort, znanstvenica dr. Ana Tregubov) ter delavec podjetja Weibl, ki je opravilo ključavničarska dela

Ne le mamut, tu je bil kamenodobni človek

Drugi dan izkopavanj, 17.3., so naleteli na nenavadno odkritje – 3 cm veliko praskalce, tipični izdelek kamenodobnega lovca gravittienske kulture. Vse to je z vidika človekove civilizacije pomembnejše od odkritja mamutovega skeleta. Tu namreč ni živel le mamut, v Nevljah je bila s tem odkritjem potrjena prisotnost kamenodobnega človeka. Na pomembni komunikacijski povezavi je ležala njegova lovska postaja, prva odkrita in odprta v Sloveniji. Lovci so za bivanje uporabljali šotore – na leseno ogrodje razpete živalske kože. Zelo verjetno je, da je skelet v Nevljah najdenega mamuta pripadal lovskemu plenu kamenodobnega človeka.

Naleteli so tudi na kurišče s premerom 5 metrov, ob katerem so ležali kamniti oderuški brez retuš. Najden je bil parožek rogov severnega jelena.

Dela so bila zaključena 7.4.1938.

Risba kamiškega slikarja A. Koželja. Po mnenju strokovnjakov naj bi zelo dobro prikazovala razmere v času lovcev na mamute. Risbo so takrat naslavljali

Medijska pozornost

Novica o najdbi okostja predpotopne živali se je bliskovito raznesla po Kamniku in dlje. Kmalu so ljudje trumoma prihajali na delovišče in si ogledovali nekaj do tedaj nevidenih in poškodovanih ostankov kosti in njihovo nahajališče. Za njimi so tudi novinarji s tem čudom seznanjali slovensko javnost.

Članek, ki ga je 16. marca 1938 objavil časnik Jutro

Še o mamutu. Dr. Niko Sadnikar o spominski plošči pri mamutovem mostu v Nevljah, o skulpturi mamuta v naravni velikosti in o (ne)zanimanju za mamuta. Nekoč in danes.

Nekaj besed Mihe Kača. Skulptura mamuta v naravni velikosti v sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice, o kateri se je v zadnjem času v medijih veliko pisalo in govorilo (klik1, klik2 in klik3), bo ali ne bo?

Sama sem vedno optimist, zato verjamem besedam direktorice Agencije za razvoj turizma in podjetništva v Občini Kamnik, dr. Andreji Eržen, ki je povedala, da bo skulptura mamuta nekje ob Kamniški Bistrici postavljena naslednje leto, ob 780. letnici Kamnika. Trenutno poteka tudi rekonstrukcija spominske plošče o najdbi mamuta, ki se bo (kmalu) vrnila nazaj k neveljskemu mostu.