KamAvt

 Želva svetlobe (7.6.2009) 

Tih dan,

deževen dan,

kaplja v morju,

prostranem morju

– sama … Pogreza se v tla,

sama počasi pada na tla.

Read more…

Ko sem zaradi iskanja vrstic o akademskem slikarju in likovnem kritiku Dušanu Lipovcu brskala po svojem časopisnem arhivu, sem naletela nanjo. Na Delov »V spomin«, januarja 1995. Verjetno je večina od vas ne pozna, ni Kamničanka, ni…, tako, da marsikdo verjetno za ime dr. Ruža Vreg sliši sedaj prvič. Res – »moram« ji nameniti nekaj besed, pa čeprav skromnih, ker … majhna sem bila, ko sem jo poznala oz. ko je bila še med nami, dojemanje majhnega otroka pa  je, kakršno pač je. A vendar…

Spomini na morje, spomini na Savudrijo, spomini na njeno posedanje pred počitniško prikolico, spomini na njene besede, spomini na njene prošnje… »Pojdi v trgovini in mi prosim prinesi…«, spomini na njeno podarjanje tistega, kar sama ni (?) potrebovala, spomini na resnost in hkrati smeh, spomini na trpljenje in obenem optimizem, spomini na prijateljski obisk v Kliničnem centru, spomini na tisti pogled, tisto zazrtje zdravnice, po mojem mnenju najboljšega diagnostika,  naravnost v oči in … brez oklevanja, brez zadržkov: »To je«. Čeprav takrat nisi verjel in si jo zato le čudno, nezaupljivo gledal, je imela prav, vedno … Ko si mnogo, mnogo kasneje prejel »uradno« potrditev, se ti je pojavila pred očmi, si jo slišal, si jo čutil…!

dr. Ruža Vreg

Read more…

»Po sili razmer« (ko zaradi, po njegovih besedah, največjih snežnih zametov v 20. stoletju, ko ceste niso bile prevozne, ko ni vozil niti vlak…, mame niso mogli odpeljati v Ljubljano v porodnišnico) rojen  v Kamniku.
V hiši nekdanje letoviške vile Neptun v Mekinjah, v kateri naj bi v času oddiha v kamniškem Kurhausu prenočil celo sam Franc Jožef.
Njegov oče je bil eden prvih kamniških podjetnikov, po njem je podedoval slikarsko žilico in … Ta ga je popeljala v svet barv, v svet krajinske motivike, v svet, ki se mu je predajal z občutkom, nežnostjo in strastjo.
Slikar z lipovinasto mehko dušo, ki je potoval po svetu, po slovenskih krajih in na svoj sanjski otok Silbo,  ves čas pa je bil duhovno in tudi sicer najbolj navzoč v Kamniku in … – Dušan Lipovec.
Zanj brez najmanjšega dvoma lahko rečemo, da je bil eden izmed tistih, ki je v zadnjih dveh desetletjih najmočneje zaznamoval kamniško likovno oz. kulturno življenje, saj k razvoju le tega ni prispeval le s svojim umetniškim ustvarjanjem, temveč tudi s svojimi najrazličnejšimi pobudami ter organizacijskim in publicističnim aktivizmom.

Dušan Lipovec

Read more…

“Ni časa za žganec,

ni denarja za spanec,

ni denarja za žganec,

ni časa za spanec!”

Ne, ni v redu!

Zakaj potem… Ah.

Read more…

13. maja letos je minilo 130 let od njegove smrti…

V največjih življenjskih stiskah je bil ta »Jože s Podgorja« (psevdonim) vedno židane volje, kakor se je šaljivo izrazil: »Za večerjo sem jedel mrak, za zajtrk pa sveži zrak.« Nobena skrb, nobeno pomanjkanje ni moglo obiti »J. Medvedovega« prirojenega humorja, značilnega za njegova literarna dela, ki zajemajo tri področja besednega umetniškega izražanja: poezijo, pripovedno prozo in dramatiko.

Kamničani smo na svojega rojaka »O. Medvedova«, tudi pomembnega šahista, ki je med znamenitimi Kamničani zapisan že leta 1938 v knjižici Na bregovih Bistrice, lahko ponosni, saj je oral ledino slovenske kulture. Med drugim je v kamniški čitalnici rad predaval o domači zgodovini in se veliko trudil za narodno življenje v Kamniku. Na Kamnik je bil izredno navezan, tu se je želil poročiti in prevzeti domačo kmetijo. A… smrt, zunaj naših meja, je bila prezgodnja, mama prepozna in … pokopan je bil v Vinkovcih (Hrvaška), njegov grob pa je kmalu postal pozabljen.

Zato na »O. Osipova«, po katerem so v Ljubljani za Bežigradom že v prejšnjem stoletju na predlog Društva slovenskih pesnikov in pisateljev poimenovali ulico, v Kamniku pa smo dobili ulico z njegovim imenom leta 1961, ne smemo pozabiti mi!

Preberimo si krajšo življensko zgodbo »Pribislava«,  na rostni hiši (»pri Medvedu«, Podgorje št. 5) katerega je vzidana spominska plošča, ki priča, da se je v njej rodil Josip OGRINEC, slovenski pisatelj in šahist.

Josip Ogrinec

Read more…

Prijatelji so me povabili na koncert. Kakšen, kje, kako, zakaj… nisem vedela. Vzela sem le mojega zvestega spremljevalca – fotoaparat (tokrat “ta malega”) in šla. Pripeljali pa so me…

Na dobrodelni koncert s tombolo Ecce homo v kamniško športno halo. S prostovoljnimi prispevki in udeležbo na tomboli smo udeleženci lahko prispevali za center Ecce homo, ki skrbi za programe pomoči žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinam, za obsojence v zaporih ter za postpenalno pomoč (tj. pomoč ljudem, ko pridejo iz zapora).

Torej zame – zadetek v polno – pravo in humano! In nenazdanje, še moj zadetek na tomboli je bil zadetek v polno!

Poglejmo si nekaj video utrinkov s prireditve…

Ecce homo/Glejte, človek!

Read more…

Kljub mrazu, vetru, dežju, ki so danes spremljali prireditev Krajevne skupnosti Kamnik Center, je bilo toplo. Toplo v mislih, toplo v srcu… Za to so poskrbeli naši najmlajši kamniški pevci – otroška pevska zbora Cicibani in Vrabčki DKD Solidarnost Kamnik. Pod vodstvom zborovodkinje Marinke Aparnik so s svojimi prikupnimi nastopi popestrili današnje prijetno druženje krajanov iz “osrednje” krajevne skupnosti.

Po solo nastopu Lare s prečno flavto (nekdanja pevka Cicibanov in Vrabčkov), ki se k mladim pevcem rada vrača in doda svoj kamenček v mozaik k nastopom “šičkinih” pevcev, je sledil nastop Cicibanov. Ti so najprej simpatično zapeli pesmico o sinički, radoživo pesem o pomladi, nato nam s solo nastopi o vremenu, gosenici in kukavici na obraz privabili iskrene, kar otroške nasmehe, ob zaključku pa smo obiskovalci prireditve skupaj z najmlajšimi kamniškimi pevci letali s cveta na cvet v družbi metuljčka Cekinčka.

Sledil je nastop starejših Vrabčic, ki se je začel z Mozartovim hrepenenjem po pomladi oz. Zelenim majem, nadaljeval z ubranim petjem, ki nas je prepričalo, da Zemlja kljub svojemu vrtenju ni vrtiljak. S čudežno klopjo smo se nato odpravili na dogodivščin in spoznanj polno popotovanje po širnem svetu in se kmalu zatem s prekrasno skladbo Tomaža Habeta vrnili nazaj v naš Kamnik. To skladbo mladi pevci skupaj z Marinko Aparnik poklanjajo Kamniku za njegovo visoko 780. letnico.

Sledi nekaj fotografij in video utrinkov s prireditve…

Read more…

Poglejte si nekaj video utrinkov in fotografij s prekrasne prireditve ob 150 – letnici šolstva v Tunjicah, ki ji do živega ni mogel niti močan veter.

Knjiga "Šola - Srce kraja: 150 let šolstva v Tunjicah", ki je izšla ob tej priložnosti

Read more…

S kolesom do vznožja Svetega Primoža, nato pa peš vzpon na vrh ter nekaj fotografij.

Ko pričakuješ veliko, ko pričakuješ nekaj določnega, si običajno razočaran. Žal je bilo tako danes tudi pri meni oz. z mojo udeležitvijo predavanja na Zapricah. Pričakovala sem več kamniškega oz. pričakovala sem samo kamniško in vsaj kakšno besedo o perovskih Janežičih. Tega ni bilo, zato bom prilepila le nekaj fotografij fotografa Mitje s predavanja  in po njem ter kratek video izsek dogodka. Izsek, ki pove veliko in hkrati nič. V glavnem – gre za kar dobro iztočnico za nadaljnja lastna “raziskovanja”…

O življenju plemstva nasploh pa večinoma vsaj bistvene stvari že poznamo, vemo, kajne?!

Kdo so bili plemiči na Kamniškem v 17. in 18. stoletju (večji: Zaprice, (Križ); manjši: Špitalič, Volčji Potok…) in pričakovanja ter vprašanja g. Janeza Majcenoviča od predavanja, ki so bila (zanimivo?) podobna mojim in še kar nekaj drugim udeležencem predavanja (posnetek je slab, a tudi v živo se mag. Weibla žal ni slišalo veliko bolje)

* izjava: Janežiči izvirajo iz Slovenije, iz Kranjske…. moj komentar: perovski Janežiči naj bi po besedah pokojnega g. Boža Janežiča izvirali iz Žumberaka (Hrvaška) , torej verjetno niso vsi Janežiči Janežiči iz Kranjske; a vendar – je kakšna  povezava med Janežiči, koliko je različnih (sorodstveno nepovezanih) družin, plemičev, graščakov Janežičev???

no images were found