Družina ježev

oktober 17th, 2008 Comments off

Ob torkovem sprehodu po Kamniku sem na Žebljarski poti (pot med Policijsko postajo Kamnik in “Mekinjskim” parkom) videla ježka. Mimoidoči Kamničani so ga navdušeno opazovali in nisem bila edina, ki bi ježka najraje odnesla kar domov. In danes, ob tem deževnem jesenskem dnevu, je v moj dom, verjeli ali ne, nepričakovano prikorakala kar cela družina ježev.

Jesenski sprehod po Kamniku; pod Malim gradom

Jesenski sprehod po Kamniku; pod Malim gradom

Read more…

Categories: stari KamAvt Tags:

70 let od najdbe mamuta

oktober 16th, 2008 Comments off

Življenje pred 20.000 leti, 21  dnevno izkopavanje kosti ob Nevljici (14.3.-17.4.1938), članki in prispevki (Jutro, Slovenec, Življenje in svet, Gorenjski glas, Kamniši zbornik, Kamniške novice, Kamniški občan, Dnevnik, Društvene novice, Geološki zbornik, Gea, Konservator-restavrator…), rekonstrukcija in razstava skeleta ter zaščitni znak Prirodoslovnega muzeja Slovenije, brošura o najdišču in poteku izkopavanja izumrlega velikana, obvestilna tabla o najdbi v slovenskem in angleškem jeziku pri Mamutovem mostu, razstava kamniških likovnikov, knjižica Po sledeh neveljskega mamuta, razstava v podružnični šoli Frana Albrehta v Nevljah in še kaj. Dogodki do danes. Kaj pa bo jutri?

Sledi pregled in opis najdbe in izkopavanja ledenodobnega orjaka ter nekaj utrinkov s sedaj že včerajšnjega Mamutovega večera v Matični knjižnici Kamnik.

Mamut

Mamut

Read more…

Categories: stari KamAvt Tags:

Vedno obstaja plan B

oktober 10th, 2008 Comments off

Verjetno se je že vsakomur izmed nas kdaj zgodilo, da po poti, ki smo si jo zadali, nismo mogli priti do želenega cilja. Drugim uspe, nam ne. Sprašujemo se zakaj, obupavamo, smo žalostni in nesrečni. Pri tem žal pozabljamo, da vedno obstaja vsaj še ena pot, ki pripelje do istega cilja. Če ne istega, pa vsaj podobnega. Takega, da smo na koncu zadovoljni in srečni.

Ko mi je po več lončnicah na koncu umrl še kaktus, sem si rekla:” Konec je. Nisem za rastline in one niso zame. Hudo mi je, ko umrejo, le kako se morajo počutiti šele one.” Ampak, sedaj sem našla rešitev. Našla sem rožo, ki lahko živi celo z mano. Rožo, ki ne umre, ki ne pije in ne je. Zanimiva roža. Roža, ki preprosto živi. Roža, ki jo narediš sam in ki te zapusti le s tvojo voljo. Roža, ki je hkrati tudi v koraku z letnim časom. Torej, “jesenska” roža. To je…

Read more…

Categories: stari KamAvt Tags:

Vrabčki že vadijo

oktober 10th, 2008 Comments off

Včeraj sem obiskala otroški pevski zbor Vrabčki, ki pod vodstvom Marine Aparnik, že pridno vadi. Na hitro smo se spoznali, se malo poslikali in nekaj malega tudi posneli.

Na vajah otroci uživajo, se zabavajo in predvsem lepo pojejo.

Read more…

Categories: stari KamAvt Tags:

Prepevajmo z Vrabčki in Cicibani

oktober 10th, 2008 Comments off

Najprej bom na kratko predstavila, zakaj in kako sem prišla do ideje, da bi “sodelovala” s kamniškima pevskima zborčkoma Cicibani in Vrabčki, ki ju vodi zborovodkinja Marina Aparnik.

Ko sem zaključila z opravljanjem izpitov v spomladansko/poletnem izpitnem obdobju 2008, sem si zaželela in hkrati tudi potrebovala manjšo sprostitev. S sprostitvijo nisem mislila na spanje, poležavanje oz. kakšno podobno “opravilo” doma, temveč odhod nekam ven. Vendar ne v lokal ali disko, ne nekaj adrenalinskega in ne sprehajanje v naravi. Zaželela sem si nekaj prijetnega, morda kakšno prireditev, ogled, nekaj kratkega, nekaj, kamor mi ne bo potrebno prav dolgo hoditi oz. se voziti in nekaj, kjer bo več ljudi. Pomislila sem, da bi pogledala, kaj se bo tisti dan, 22. junija, dogajalo v Kamniku. Odprla sem spletno stran TIC-a in med prihajajočimi dogodki zasledila nastop pevskih zborov Cicibani in Vrabčki. Nastopili naj bi na Muzejski noči na Zapricah. Slišalo se mi je zanimivo, ustrezalo je mojim namenom, zato sem šla.

Cicibani

Read more…

Categories: stari KamAvt Tags:

Po sledeh kamniških razglednic

oktober 6th, 2008 Comments off

Čeprav še nisem pretirano v letih, mi je v roke prišla 10. ševilka (oktober) revije Vzajemnost. Se zgodi. V njej je v rubriki Odstrte podobe objavljen zanimiv prispevek Borisa Dolničarja z naslovom Značilne kamniške mestne zgradbe naj ostanejo, ki je nastal ob pogovoru z Nikolajem Sadnikarjem. Sledi krajši povzetek.

Read more…

Categories: stari KamAvt Tags:

Sobotni utrip Benetk

oktober 5th, 2008 Comments off

Ko dolgotrajni, veliki načrti o t.i. »Eurotripu« padejo v vodo, se, če verjameš ali ne, znajdeš v … Benetkah.

Nad obiskom tako prikupnega vodnega mesteca na otoku z raznobarvnimi hišami, kjer ob pogledu s številnih mostov vidiš le nasmejane obraze turistov ob vožnji v kraljevskih gondolah in kjer v prijetni družbi uživaš v sprehodu po ozkih uličicah med številnimi stojnicami in trgovinicami, si vsekakor navdušen. Če k temu dodaš še ogled beneških znamenitosti, simpatične pogovore s prodajalci, nakup spominkov, kratek postanek na »steklarskem« otoku Muranu in buranske čipke ter piškote, pozabiš celo na neuspeli evropski podvig. Da pa se dobro počutiš tudi, ko prijateljem razlagaš o propadlih sanjah obiska evropskih prestolnic in o nadomestnem enodnevnem izletu v mesto, poznanem po karnevalu beneških mask, izlet preprosti poimenuješ »miniaturni Eurotrip«. Se dobro sliši, kajne?

 

Read more…

Categories: stari KamAvt Tags:

Zamegljenost in oddaljenost

oktober 3rd, 2008 Comments off

Začenjam z nekaj fotografijami zamegljenega Kamnika, ki so nastale ob prvooktobrskem vzponu na Stari grad in Špico. Zakaj s temi, ne ravno najlepšimi, slikami? (prvič in zadnjič s “filozofsko” razlago)

Najprej zato, ker niti sama še dobro ne vem, o čem vse bom na tem blogu sploh pisala. Torej, zamegljenost prvič.

Nadalje zato, ker vsaj delno slike odražajo moj trenutni, še močno zamegljen, nejasen pogled na Kamnik (kot mesto, Kamničani, dogajanje…), ki mu bom na tem blogu posvetila največ besed. Malo vem oz. nič ne vem. Počasi želim odgrinjati meglico in v najširšem pomenu besede spoznavati mesto pod Alpami. Mestu, ki je kljub vsej zamegljenosti, tako moji kot vremenski, tako zelo lepo. Torej, zamegljenost drugič.

In nenazadnje je tu še sama pot na dva kamniška vrhova. Pot kot simbol. Ko si na začetku in ko prideš na vrh. Stati v sredo na vrhu 585 oz. 651 metrov visokih gričev, je bil zame velik uspeh. Naporna pot, veliko ovir. Ampak s postavljenim ciljem, z veliko željo in s trdno voljo mi je uspelo. Želim si, da bi bilo tudi z ustvarjanjem vsebine tega bloga in predvsem pri doseganju ciljev, ki sem si jih pri tem zadala, podobno. Do tja vodi dolga… pot. Torej, oddaljenost.

Categories: stari KamAvt Tags:

Pa začnimo

oktober 3rd, 2008 Comments off

Tako kot vedno, mi je iznenada prišla na misel ideja. Ideja, da bi delček tistega, kar me zanima, delček tistega, kar mi je všeč in kar bi morda zanimalo še koga, prenesla na spletne strani. Kaj bo to, danes še sama natančno ne vem. Pričakujete oz. pričakujemo lahko marsikaj. Ker bo to za mene le neke vrste hobi in sprostitev, bodo teme pisanja verjetno (v največji meri) preproste, pozitivne, svetle. O lepem in o dobrih.

Zagotovo bo, glede na moje trenutno zanimanje, vsaj na začetku največ prispevkov namenjeno Kamniku in Kamničanom/kam tako in drugače. Spomini in sedanjost, besedila in slike, »strokovno« in laično, resno in smešno, neaktualno in aktualno… Prikazano preko oči osebe, ki se je komaj dobro zavedla, da živi v Kamniku, preko oči osebe, ki Kamnik spoznava, preko oči osebe, ki si želi o Kamniku izvedeti več. Pisati, fotografirati, snemati… se bom trudila tisto, česar na spletnih straneh še ni ali je tega malo ali ni strnjeno ali v zapisanem le ni kamniškega duha. Seveda glede na veliko količino že objavljenega spletnega gradiva, to večkrat ne bo mogoče. V teh primerih se bom trudila dodati drobec novega ali pa vsaj nekaj mojega. Upam, da mi s pridihom sreče uspe uresničiti vsaj kanček zamišljenega.

Kar ne bo iz Kamnika, bo iz avta. To je kjerkoli in karkoli zunaj Kamnika. Kaj bo to, znova ne vem. Morda kakšno potovanje, umetniško ustvarjanje, zanimivo spoznanje ali oseba, kaj v zvezi z raznobarvnimi »miškami«… Pustimo se presenetiti.

Verjetno bo marsikomu oboje, Kamnik in zunaj njega, avt. Zato vam že sedaj svetujem, da če se vam bo zdelo avt, se hitro vprašajte kam? in pojdite avt (ven). Vsem želim, da se imate lepo, zato počnite, kar radi počnete!

Ker sem sama pravi računalniški antigenij, seveda ne bi bila sposobna tega bloga ustvariti nikoli v življenju. Zato se najlepše zahvaljujem B.N. (če želi naj se s polnim imenom predstavi sam), ki mi je v rekordno (pre)hitrem času izpolnil željo! Žal z manjšo priredbo moje prošnje – v tem primeru imam (žal) srečo, da je B. predobrega srca. Hvala!

Zahvaljujem se tudi vsem članom sveta KS Perovo, ki so mi dovolili uporabo poddomene oz. kakorkoli se že temu reče. Z računalniškimi pojmi in računalnikom sem res še v fazi onikanja.

Vse morebitne bralce oz. obiskovalce strani prosim za razumevanje mojih zgoraj na kratko predstavljenih računalniških nespretnosti.

Sedaj pa prav zares – začnimo.

Tako kot vedno, mi je iznenada prišla na misel ideja. Ideja, da bi delček tistega, kar me zanima, delček tistega, kar mi je všeč in kar bi morda zanimalo še koga, prenesla na spletne strani. Kaj bo to, danes še sama natančno ne vem. Pričakujete oz. pričakujemo lahko marsikaj. Ker bo to za mene le neke vrste hobi in sprostitev, bodo teme pisanja verjetno (v največji meri) preproste, pozitivne, svetle. O lepem in o dobrih.

Zagotovo bo, glede na moje trenutno zanimanje, vsaj na začetku največ prispevkov namenjeno Kamniku in Kamničanom/kam tako in drugače. Spomini in sedanjost, besedila in slike, »strokovno« in laično, resno in smešno, neaktualno in aktualno… Prikazano preko oči osebe, ki se je komaj dobro zavedla, da živi v Kamniku, preko oči osebe, ki Kamnik spoznava, preko oči osebe, ki si želi o Kamniku izvedeti več. Pisati, fotografirati, snemati… se bom trudila tisto, česar na spletnih straneh še ni ali je tega malo ali ni strnjeno ali v zapisanem le ni kamniškega duha. Seveda glede na veliko količino že objavljenega spletnega gradiva, to večkrat ne bo mogoče. V teh primerih se bom trudila dodati drobec novega ali pa vsaj nekaj mojega. Upam, da mi s pridihom sreče uspe uresničiti vsaj kanček zamišljenega.

Kar ne bo iz Kamnika, bo iz avta. To je kjerkoli in karkoli zunaj Kamnika. Kaj bo to, znova ne vem. Morda kakšno potovanje, umetniško ustvarjanje, zanimivo spoznanje ali oseba, kaj v zvezi z raznobarvnimi »miškami«… Pustimo se presenetiti.

Verjetno bo marsikomu oboje, Kamnik in zunaj njega, avt. Zato vam že sedaj svetujem, da če se vam bo zdelo avt, se hitro vprašajte kam? in pojdite avt (ven). Vsem želim, da se imate lepo, zato počnite, kar radi počnete!

Ker sem sama pravi računalniški antigenij, seveda ne bi bila sposobna tega bloga ustvariti nikoli v življenju. Zato se najlepše zahvaljujem B.N. (če želi naj se s polnim imenom predstavi sam), ki mi je v rekordno (pre)hitrem času izpolnil željo! Žal z manjšo priredbo moje prošnje – v tem primeru imam (žal) srečo, da je B. predobrega srca. Hvala!

Zahvaljujem se tudi vsem članom sveta KS Perovo, ki so mi dovolili uporabo poddomene oz. kakorkoli se že temu reče. Z računalniškimi pojmi in računalnikom sem res še v fazi onikanja.

Vse morebitne bralce oz. obiskovalce strani prosim za razumevanje mojih zgoraj na kratko predstavljenih računalniških nespretnosti.

Sedaj pa prav zares – začnimo.

Categories: stari KamAvt Tags: