Ko se srečata “stara” znanca
Spoznala sva se nekaj let nazaj. V gasilskem domu v Kamniku. Skupaj sva obiskovala nek tečaj. Vsi so ga poznali, jaz pa… Ne. Zame povsem običajen človek, tak, kot vsi ostali.
Prvič se mi je vse skupaj zazdelo malo čudno, ko smo se dogovarjali za termin opravljanja izpitov, torej ob zaključevanju samega tečaja. Bil je ravno čas pred božično-novoletninmi prazniki. Kot sedaj. Predavatelji, kot tudi tečajniki, smo se pri določanju termina ozirali predvsem nanj. Spomnim se, da je iz torbe ali žepa (ne vem točno) kar naenkrat vzel beležko, beležko, ki je bila pooolna najrazličnejših obveznosti. Dozdevalo se mi je, da ima verjetno kakšno tako službo. Bolj se nisem poglabljala. Me ni zanimalo.
Nato je prišel čas pisnih in ustnih izpitov. Na hodniku smo skupaj čakali na enega izmed njih. Kar naenkrat je začela tuliti sirena. Gasilska sirena. Sirena iz njegovih ust. Res, ne moreš verjeti. Odlično! Da predolgo ne opisujem in ponazarjam izjemnega oponašanja sirene, bom povedala le to. Tisti, ki so bili v tem času v pisarnah gasilskega doma, so prihajali na hodnik. Gledali so, gledali… Se ozirali na vse strani… Napenjali ušesa… A glasu sirene ni bilo več. Tišina. Vrnili so se nazaj v pisarne in sirena se je takoj spet “zbudila”, zatulila. Spet so prišli ven, gledali, poslušali… Nekdo je celo vprašal, če smo kaj slišali sireno (kaj smo odgovorili verjetno ni potrebno pisati), eden izmed njih, pa se je prešerno zasmejal, ko je v svojem vidnem polju zagledal NJEGA. Ves zadovoljen, z nasmehom na obrazu, se je vrnil nazaj k svojemu delu.
Seveda sem bila nad imitacijo “tujca” navdušena tudi sama. Ob zvedavem poslušanju in zrenju z velikimi očmi, sem pozabila na kakršenkoli strah pred izpitom, kaj strah, pozabila sem, zakaj sem sploh prišla v gasilski dom. Pohvalila sem ga, kar nekajkrat. Res, iz čistega navdušenja. Ko me je imela ena izmed tečajnic očitno dovolj (verjetno sem tudi rekla, kaj zanimivo-smešnega, res, nisem ga poznala) me je vprašala: “Ja, ali ga ne poznaš? To je vendar…Ki ga lahko poslušaš… (tu) in vidiš… (tam) …” Počutila sem se, ja, malo čudno…
Še nekajkrat sva se videla, pred kratkim pa spregovorila nekaj besed za vas…
